Ideološki konstrukti o cepljenju

Write a review
Cover:
Language:
Published:
33,00 
In stock
9789616991063
+
Add to wish list

Vsebina:

Vsebina:

Tako uradne institucije kot tudi večinski del strokovne in splošne javnosti cepljenje praviloma obravnavajo kot "največji dosežek medicine". Na splošno velja, da je cepljenje za prebivalstvo ne le varno in koristno, pač pa da gre pogosto celo za nujen, potreben in upravičen ukrep, ki ga lahko in moramo izvajati ne glede na morebitne pomisleke posameznikov, ki so mu podvrženi.

 Upravičenje, legalizacijo in izvajanje cepljenja, tudi zakonsko obveznega cepljenja otrok, podpirajo predvsem naslednje  trditve:   
  • da so cepiva bistveno zmanjšala umrljivost zaradi nalezljivih bolezni
  • da so varna in učinkovita 
  • da so stranski učinki redki, blagi in prehodni ter se pokažejo najkasneje v 48 urah
  • da cepiva ne povzročajo bolezni in trajnih poškodb organizma, zlasti pa ne avtizma
  • da lahko otrok brez škode prejme poljubno visoko število odmerkov
  • da so adjuvansi nenevarni in neškodljivi
  • da je aluminij v cepivih enakovreden aluminiju v hrani
  • da dojenček več aluminija prejme prek materinega mleka kot prek cepiv
  • da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami
  • da je dovolj visoka raven protiteles enaka zaščiti pred okužbo
  • da je cepljenje najcenejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep
  • da cepiva vzpostavljajo čredno imunost, ki nas varuje pred izbruhi nevarnih epidemij
  • da zdravniki dobro poznajo lastnosti posameznih cepiv
  • da vestno spremljamo in beležimo stranske učinke
  • da so cepiva temeljito preizkusili v rigoroznih znanstvenih študijah
  • da regulatorni organi skrbno bdijo nad varnostjo in ustreznostjo cepiv

Vendar pa podrobna analiza teh najpogostejših, najbolj samoumevnih in najbolj zasidranih trditev o cepljenju pokaže, da gre v prvi vrsti za ideološke konstrukte, torej za interesno pogojene konstrukte realnosti, ki se na podlagi ogromne družbeno-politično-ekonomske moči uveljavljajo na račun drugih in drugačnih konstruktov.
Z drugimi besedami, podrobnejša analiza najpogostejših trditev o cepljenju, trditev, ki upravičujejo in uzakonjajo celo obvezno cepljenje celotne populacije, razkrije njihovo trhlost, luknjičavost, pogosto celo neresničnost.

Osnovno raziskovalno vprašanje je tako analiza ideoloških konstruktov in samoumevnih predpostavk, vezanih na cepljenje kot tako, s posebnim poudarkom na argumentih in politikah, ki se vežejo na legitimizacijo, legalizacijo in implementacijo cepljenja.

Pri tem avtorica izhaja iz dveh predpostavk:
1. Stopnja samoumevnosti diskurza v prid cepljenju je nesorazmerno visoka glede na raven znanstvene utemeljenosti cepljenja.
2. Argumenti, ki se uporabljajo za upravičenje, legalizacijo in uvedbo cepljenja so v prvi vrsti ideološki konstrukti.


Študija se deli na dva vsebinska sklopa, ki se medsebojno dopolnjujeta in nadgrajujeta:
a) družbeni vidiki medicine in cepljenja
b) ideološki konstrukti o cepljenju

V prvem sklopu - družbeni vidiki medicine in cepljenja – avtorica orisuje problematiko cepljenja v Sloveniji. Izpostavlja predvsem družbeno-politične vidike cepljenja: od zakonske ureditve cepljenja do diskurzov, ideologij in medijskega predstavljanja kritikov cepljenja.

Glavnina preverjanja in dokazovanja obeh tez pa je zajeta v drugem vsebinskem sklopu - ideoloških konstruktih o cepljenju. Tukaj je zbirka najpogostejših trditev o cepljenju skupaj z njihovo sistematično analizo.
Osnovno vprašanje je, koliko je posamezna trditev "resnična" in v kolikšni meri gre pri posamezni trditvi zgolj za ideološki konstrukt, ki se je na podlagi družbene moči pro-cepilne strani uveljavil na račun drugih in drugačnih konstruktov.

Knjiga je namenjena vsem, ki želijo o cepljenju izvedeti več. In vsem, ki iščejo znanstvene dokaze. Predvsem pa vsem tistim, ki cepljenju do sedaj niso posvečali posebne pozornosti, temveč so ga sprejemali kot povsem samoumeven in neproblematičen medicinski ukrep.

No reviews found