Zapleši z menoj

108 divje sladkih pesmi sufijskega mojstra

Želim si,

da bi ti pokazal,

ko si osamljen ali v temi,

osupljivo Luč

tvoje lastne Biti

- Hafis

Hafis, katerega pravo ime je Šems ed-Din Muhamed (1320 - 1389), je najbolj priljubljen perzijski pesnik. Hafisov Divan (zbirka pesmi) je klasika sufijske literature. Njegove pesmi so postale na zahodu znane v dobi romantike predvsem po zaslugi Goetheja, katerega navdušenje se je preneslo na ameriškega filozofa in pesnika Ralpha Waldo Emersona, ki je Hafisa prevajal v 19. stoletju in ga imenoval "poet poetov".

Hafis naj bi napisal okoli pet tisoč pesmi. Večji del je uničila ortodoksna verska in državna oblast, ki je nasprotovala vsebini v njih, ohranilo naj bi se jih petsto do sedemsto.

Za miljone ljudi po svetu Hafisove pesmi niso "klasična literatura" iz oddaljene preteklosti, temveč dragocena modrost in humor ljubega in tesnega prijatelja. Posebno darilo tega prijatelja je poezija, ki na lahkotno igriv, a hkrati globok način slavi vsak najmanjši izraz ljubezni v vesolju, opeva svobodo in nenehno spodbuja naše srce, naj zapleše. 

Njegova poezija je poezija mistične poti ljubezni - notranjega potovanja, v katerem ljubezen in radost raztopita osebnostne meje in omejitve ter se zlijeta v širši proces rasti in preobrazbe. Na tej poti postane človeška ljubezen božanska ljubezen, osebna sreča božanska radost in blaženost. Zaljubljenec se na koncu poti stopi z izvorom in ciljem vse ljubezni, ki ga Hafis imenuje Božanski Ljubljeni Prijatelj.

Hafisov "Zapleši z menoj" zato lahko beremo na različne načine. Kot zbirko pesmi, ki preprosto slavijo življenje. Kot ekstatičen spev ljubljenemu bogu, ki vse prežema in vse objema. Kot zanosno opevanje ljubezni v vseh njenih inačicah in globinah. Ter tudi kot priročnik za duhovno delo na sebi, napisano v sugestibilnem, očarljivem in sočnem pesniškem jeziku. 

- iz uvoda prevajalke Barbare Škoberne