|
Z
D R A V O Ž I V L J E N J E
|
|
|
|
AJURVEDA
- VEDA O ŽIVLJENJU
|
ZGODOVINA AYURVEDE
Ajurveda je najstarejši medicinski sistem, ki sega tisoče let pred
Kristusovo življenje. Več kot 5000 let uporabe ga gotovo uvršča med
najbolj zanesljive sisteme preventive in zdravljena. V prevodu beseda
'ajurveda' pomeni vedo ali znanost o življenju. Ajurvedo so
odkrili in razvili starodavni indijski modreci, znani kot Rišiji.
Zaradi svoje povezanosti tako z duhovnimi, kot s fizičnimi svetovi,
so lahko odkrili osnovno naravo univerzuma in človekovega mesta v
njem. Razvili so ustno tradicijo prenašanja znanja, ki je bilo
tekoče in je omogočalo razvoj. Ajurveda se je razvijala z odkrivanjem
novih terapij in zelišč. Rišiji so bili znanstveniki, ki so dosegli
ogromen napredek na področju kirurgije, zeliščne medicine, fiziologije,
človeške anatomije in psihologije. Njihova kirurgija je vključevala
posege, kot je carski rez (ki so ga na Zahodu uspešno pričeli izvajati
šele pred 100 leti). Znanje ajurvede se je zaradi njene prilagodljivosti
in univerzalnosti razširilo med druge civilizacije. Velik vpliv
je imela na medicino Tibeta, Kitajske, Perzije, Egipta, Grčije, Rima
in Indonezije.
V času britanske kolonialne vladavine so ajurvedsko medicino
zatrli, l. 1833 so zaprli vse ajurvedske šole. Skoraj 100 let
je bila ajurveda znana kot 'medicina revnih'. Prakticirali so jo predvsem
na podeželju in tam, kjer zaradi revščine ni bilo denarja za Zahodno
medicino.
Ko je Indija dosegla neodvisnost, je ajurveda postala vsaj toliko
razširjena in uporabljana kot zahodna medicina. Po nekaterih podatkih
se danes okoli 70% Indijcev zdravi ajurvedsko.
V svetu dobiva ajurvedski medicinski sistem vedno večjo pozornost
in veljavo, saj zaradi svoje univerzalnosti, prilagodljivosti in učinkovitosti,
ni prostorsko ali časovno omejen.
FILOZOFIJA
AYURVEDE
Teorija ajurvede temelji na spoznanju, da zdravje izhaja iz notranje
harmonije. Zdravje je harmonija vseh aspektov našega bitja
- smisla našega bivanja, naših misli, čustev in fizičnih dejanj.
Ta notranja harmonija se kaže tudi kot harmoničen odnos od družine,
prijateljev, sodelavcev, družbe in narave. Zdravje je tudi
rezultat dobrih odnosov z drugimi, upoštevanja naravnih in kozmičnih
zakonov, poznavanja smisla svojega bivanja...
Cilj ajurvede je doseči zdravje s tem, da dosežemo ravnotežje in
harmonijo in ne z borbo proti bolezni. Večji povdarek je na
preventivi (preprečevanju) kot kurativi (zdravljenju). Ajurveda
v celotni sliki zdravja upošteva in priznava pomembnost fizičnega,
čustvenega, mentalnega ravnotežja in zdravja, skrbi za okolje ter
duhovni napredek.
Ko smo enkrat vstopili v dramo življenja, ko smo dobili človeško
življenje, moramo slediti vsem zakonom, ki vladajo človeškemu organizmu.
Sonce, luna in vsi planeti - vključno - z zemljo - so povezani.
Ne moremo se ločiti od teh sil, ki so kot nevidne nitke. Ko smo
enkrat s temi silami obkroženi, te na nas vplivajo, ne glede
na naše prepričanje.
Znanje je informacija plus izkušnja. Informacijo lahko kupimo, znanje
pa moramo najti na lastnem polju življenja. Namen ajurvede je, da
nas pouči o naravnih zakonih življenja, kar bo omogočalo rast
našega znanja. Če hočemo živeti v miru in harmoniji, moramo upoštevati
te naravne zakone. To nam pomaga, da se umirimo in vrnemo k sebi.
Svojemu telesu moramo dovoliti, da postane pozorno na naravne ritme.
Pred industrijsko dobo je bilo veliko lažje doseči in ohraniti mir
in harmonijo. Danes je naš um vklenjen v neskončno kolo želja.
Mi sami moramo prerezati to verigo in se osvoboditi stresov in napetosti.
Starodavni modreci so problem stresa reševali tako, da so spodbujali
organizirano in urejeno življenje, skupaj s popolnim zavedanjem
telesa, uma in duha. Telo in um sta orodje zavesti.
Več o ajurvedi najdete tudi v knjigah:
KNJIGA
O AJURVEDI, Judith H Morrison
AYURVEDIC
HEALING, Dr. David Frawley
AYURVEDA & PANCHAKARMA, Sunil V.Joshi
AYURVEDA AND THE MIND, Dr. David Frawley
THE AYURVEDIC COOKBOOK,
Amadea Morningstar & Urmila Desai
THE YOGA OF HERBS, Dr. Vasant
Lad & Dr. David Frawley
AJURVEDSKI NASVETI ZA VSAKODNEVNO
ŽIVLJENJE
Navade so kot naša druga narava in imajo velik
vpliv na naše življenje. Dobre navade nam pomagajo ohranjati zdravo
in zadovoljno življenje.
Za telesno in mentalno dobro počutje je pred vsemi
drugimi pravili potrebno upoštevati naslednje:
NIKOLI NE ZADRŽUJTE OZIROMA TLAČITE NARAVNIH POTREB TELESA!
Prisluhnite klicom narave! Veliko motenj in bolezni izvira iz nespoštovanja
tega pravila:
Zadrževanje urina: bolečine v žolčniku, srbečica
spolovil, težave pri uriniranju, glavobol, bolezni genitalno-urinarnega
sistema, mentalna zmedenost...
Zadrževanje blata in plinov: črevesni krči,
zaprtost, napihnjen trebuh, zmedenost, zaskrbljenost, jeza, slabost,
bolečine v trebuhu in številne druge motnje...
Zadrževanje kihanja: glavobol, obrazne paralize,
trzanje, izguba čutilnih zaznav, togost vratu...
Zadrževanje spahovanja: kolcanje, slaba prebava,
izguba apetita, motnje v pljučih in srcu...
Zadrževanje zehanja: kronični mišični krči, krči,
trepetanje, tresavica...
Zadrževanje bruhanja: izguba apetita, izpuščaji,
slabokrvnost, vročina...
Ignoriranje lakote: hujšanje, oslabelost, bolečine
v telesu, vrtoglavica, izguba apetita...
Ignoriranje žeje: izsušitev grla in ust, utrujenost,
depresija, bolečine v predelu srca, naglušnost...
Zadrževanje solz: kronično vnetje nosnih kanalov,
bolezni oči, motnje v delovanju srca, naglušnost...
Ignoriranje potrebe po spanju: zehanje, bolezni
glave, bolečine v telesu, težke oči...
Plitvo namesto globoko dihanje: motnje srca, kronična
napetost v prsih in v trebušnih mišicah, napetost, strah in številne
druge motnje...
Nasveti za spanje:
Spite samo na levi strani. Ne spite na trebuhu ali hrbtu.
Pred spanjem si umijte noge in jih zmasirajte z oljem (sezamovim
ali podobnim).
Med spanjem bodite čim manj oblečeni. Ne nosite nogavic.
Nikoli ne spite v kuhinji.
Med spanjem ne bodite pokriti čez obraz, da ne vdihavate že porabljenega
zraka.
Nivo glave naj bo med spanjem višji od nivoja nog.
Vstanite pred sončnim vzhodom.
Predno vstanete preverite katera nosnica je odprta (običajno je
ena vedno bolj odprta kot druga, to pa se tekom dneva ves čas menja).
Če je bolj odprta desna, potem vstanite na desno nogo in obratno.
V reku, da ste vstali na napačno nogo, se skriva velika resnica.
Nosnice sledijo naravnemu ciklusu. Ko je odprta desna, tedaj je
bolj aktivna naša leva možganska polovica in njene funkcije ter
obratno. Upoštevanje teh naravnih ciklusov, nas uravnoteža z energijami,
prisotnimi na planetu.
Spanje na soncu je zelo slabo.
Pomanjkanje spanje zelo škodi zdravju. Izsuši organizem, slabi prebavni
ogenj in prebavo.
Redne spalne navade izboljšujejo zdravje, vitalnost in počutje.
Spanje ob sončnem zahodu je škodljivo. Ob sončnem zahodu ni zdravo
jesti, ker to prinaša motnje v prebavi. V tem času ajurveda
zelo odsvetuje tudi spočetje otrok.
Preveč spanja je škodljivo. Več spimo - več sanjamo. Sanje porabijo
veliko energije. Preveč spanja prinaša lenost, pomanjkanje
energije.
Če se počutimo sveže, spočite in polne vitalnosti, ko se zbudimo,
smo ravno prav dolgo spali. Če se zbudimo utrujeni, smo spali predolgo.
Spanje podnevi ustvarja motnje plinov, žolča, limfe in krvnega obtoka,
motnje dihanja, motnje v predelu prsi, težko glavo itd.
Podnevi lahko spijo le bolniki in ljudje, ki delajo ponoči in tisti,
ki opravljajo težko fizično delo.
Ayurvedski spisi pravijo: "Kdor ne spi podnevi in tri ure po
obroku, ostane vedno mlad in očarljiv".
Prehrana in prebava:
Pred in po jedi si operite roke.
Jejte v miru, če je možno ne govorite. Jejte zavestno in počasi.
Po jedi si operite zobe.
Enkrat tedensko se je dobro postiti. To pripomore k izločanju strupov
iz telesa.
Pitje pred, med ali po obedu škodi prebavi. Manjša količina
mlačne vode med obrokom ne škodi.
Pitje mrzlih napitkov manjša odpornost organizma in ustvarja višek
sluzi v telesu.
Nasveti za kopanje:
Voda v kateri se kopamo naj ne bo nikoli tako vroča, da se zarosi
ogedalo v kopalnici.
Kopajmo se po tem, ko se naša telesna temperatura uskladi s sobno
temperaturo.
Tisti, ki imajo v sebi preveč ognja, naj se kopajo v vodi, ki ima
nekaj stopinj nižjo temperaturo kot zrak v prostoru.
Tisti, ki imajo premalo ognja in jih rado zebe, naj se kopajo v
vodi, ki je nekoliko toplejša od zraka v prostoru.
Pravo temperaturo kopeli kaže to, da se po njej počutimo osveženi,
okrepljeni in dobrega počutja.
Kopanje se odsvetuje pri povišanii temperaturi, pri infekcijah ušes,
težavah z želodcem in zaprtju.
Drugi nasveti:
Dihalne vaje (pranajama), ki jih izvajamo zjutraj in zvečer ustvarjajo
občutek svežine duha in telesa.
Telesni vonj lahko kaže na prisotnost toksinov v telesu.
Strah, živčnost, pretirano govorenje razsipajo energijo. Skrb slabi
srce. Sovraštvo in jeza ustvarjata toksine v telesu.
Kadar si umijete roke - si umijte obraz. Kadar si umijete usta -
si umijte oči.
Nikakor ne bi smeli predolgo sedeti na straniščni školjki, saj to
lahko povzroči motnje plinov v spodnjem delu trebuha in s tem razne
druge motnje. Odsvetuje se tudi branje, kajti telo med opravljanjem
te potrebe, potrebuje energijo v črevesju, branje pa jo usmeri v
glavo. Drugi razlog pa je, da zaradi branja dlje časa sedimo
na školjki, kar ni zdravo za naše črevesje. Rečeno je, da je izum
današnje straniščne školjke kriv za veliko prebavnih težav, vključno
s hemeroidi. Ta človeka namreč sili v nenaraven položaj ob iztrebljanju.
Naraven položaj prakticiramo, kadar smo v naravi. Ta
položaj je bil v uporabi vse do izuma školjke. V njem se anus odpre
brez kakšnega napora. Če je le mogoče, se priporoča ta položaj.
Po opravljeni potrebi, se je najbolje splakniti s hladno vodo. Toaletni
papir lahko draži občutljivo tkivo. Spiranje s hladno vodo pa poživi
cel organizem.
|
|
VEGETARIJANSKA
PREHRANA
|
Prizadevanje
za harmonično in zdravo življenje, nas neizogibno vodi do primerne
prehrane - do vegetarijanstva.
Naša družba nenehno povzdiguje mesno prehrano. Že od otroštva nas
spremlja privzgojeno prepričanje, da je meso bistvenega pomena za
uravnoteženo prehrano in s tem, nujno potrebno na naše zdravje in
dobro počutje. Pa vendar na milijone ljudi živi polno in zdravo življenje,
ne da bi kdajkoli zaužili košček mesa.
Kogar zanimajo osnovna vprašanja prehrane, se sooči z množico najrazličnejših
argumentov, ki govorijo za ali proti vegetarijanski oziroma mesni
prehrani. Bistvo argumentov zagovornikov mesne prehrane je v
'prehranjevalni nuji', medtem, ko argumenti proti mesni prehrani
slonijo na škodljivosti toksinov, ki so v mesu in na notranjem odporu
do ubijanja drugih živih bitij za prehrano.
Prvo vprašanje s katerim bi se morali soočiti pri katerikoli prehrani
je: "Zakaj sploh jemo?" Odgovor je na prvi pogled zelo očiten:
"Jemo, da bi živeli." Toda obstajajo pričevanja oziroma
dokumentirani primeri jogijev, ki se leta niso dotaknili hrane ali
pijače. Resda je treba dodati, da so ti redki posamezniki ves
svoj čas preživeli v mirovanju, sede v globoki meditaciji.
Hranjenje proizvaja gorivo za aktivni sistem. Dokler smo v svetu fizično
aktivni, potrebujemo hrano, da nadomestimo energijo, ki jo trošimo
s svojim delovanjem. Gibanje troši energijo, hrana pa je energija.
Bolj natančno, hrana je kemična energija, ki oskrbuje celice s hranilno
glukozo in telo s posebnimi snovmi, ki gradijo in ohranjajo vitalnost
tkiv.
Ker nobena hrana ne vsebuje vseh hranilnih snovi, ki jih telo potrebuje,
moramo izbirati raznoliko hrano, ki zadovolji potrebe našega edinstvenega
sistema.
NARAVA
MESA
Meso je mrtva, pogosto že več dni stara hrana, predno
pride na mesarske pulte. Večinoma mu dodajo še sredstva za konzerviranje
( milejši izraz za kemikalije, ki pobijejo mikroorganizme, ki bi se
sicer razvili na površini mrtvega mesa) ter barve (da zamaskirajo
rjavo barvo mesa, ki nastane ob razpadanju).
Vitalna energija zapusti organizem ob smrti. V njem ostanejo le nedejavne
kemikalije. Mrtva hrana, vključno s konzerviranim sadjem in zelenjavo
je po naravi tamasična (daje malo energeije). Nasprotno pa vsebuje
sveže sadje in zelenjava veliko vitalne energije.
Preden jo izločimo, ostane hrana v človeškem organizmu kakšen
dan. Ko pojemo meso ali konzervirano hrano, vnesemo v telo že staro
inertno energijo.
Naredite enostavni eksperiment in sami presodite. Dva kozarca
napolnite z vodo, ki ima sobno temperaturo. V en kozarec dajte cvetni
popek, v drugega pa kos mesa, enake velikosti. Oboje hranite na sobni
temperaturi. Ob koncu tretjega dne poglejte stanje vsebine obeh kozarcev.
Cvetni popek bo vzcvetel. Kazal bo znake življenja in rasti, medtem
ko bo meso samo razpadalo in onesnažilo vodo.
PREHRANA
IN PREBAVA
Mesojede
živali imajo močne želodce in kratko, enostavno črevesje, ki omogoča,
da se hrana prebavi in izloči v ciklusu 24 ur. Ta kratek prebavni
ciklus zmanjšuje oboje - razpadanje in absorbcijo strupenih snovi.
Kljub temu pa mesojede živali po polnem obroku spijo do deset do štiriindvajset
ur, tako, da se lahko vsa energija osredotoči
na proces prebavljanja. In še to - mesojedci večinoma jedo le sveže
meso pravkar ubite živali.
Zahodna medicina že dolgo ve, da mesna prehrana močno povečuje količino
strupenih snovi v človeški krvi. Pacientom z resnimi obolenji ledvic
rutinsko predpišejo brezmesno dieto. (Ledvice so čistilni mehanizem,
ki filtrira strupe, prisotne v krvi.) Ta korak je pomemben zato, ker
uživanje mesa (svinjine, teletine, rib in perutnine) zelo zviša količino
sečne kisline v krvi. Sečna kislina velja za glavnega povzročitelja
arterioskleroze in drugih obolenj ožilja. Vendar pa to ni edina škodljiva
kemična snov, ki ogroža naše fizično in mentalno zdravje.
STRAH IN MESO
Kravo, ovco ali prašiča
odpeljejo s kmetije ali farme v klavnico, kjer jih ubijejo in zakoljejo.
Žival je nenadoma iztrgana iz domačega okolja, kjer je preživela celo
življenje. Porinejo jo na vozilo pa naj bo to tovornjak ali vlak,
kjer je dolge ure uklenjena - nenehno je izpostavljena tresenju,
nenadnim sunkom ustavljanja in speljevanja,
velikim temperaturnim spremembam in motečim zvokom vozila.
Ko pridejo na cilj, jih moški oboroženi z električnimi palicami
raztovorijo in odvedejo skozi labirint ramp,
spuščajočih dohodov in kemičnih kopeli. Končno pride žival
do same klavnice - polne vonja po krvi in glasov prestrašenih živali.
Živali imajo občutke, kar lahko potrdi vsak lastnik hišnega ljubljenčka.
Žival občuti strah in paniko, ki jo povzročita
prevoz in klanje.
Strah je psihofizični odziv organizma na ogrožujoče okoliščine. Panika
je ekstremni strah.
Če pogledamo s fiziološkega vidika, močan strah stimulira sprožilce
zapletene verige dogajanj, ki se začno v možganih in končno dosežejo
vsako celico in vlakno organizma.
Ko žival prepozna grožnjo prenese hipotalamus v
možganih preko hrbtenice serijo ukazov živčnemu sistemu po celem organizmu.
V grlu oz. iz žleze ščitnice se v telo sprosti velika količina hormonov,
prav tako pa veliko količino hormonov izločijo tudi ledvice
. To po drugi strani sproži programiran niz
odzivov po celem organizmu.
Kemikalije, ki povzročajo te reakcije v živalih, proizvajajo
iste reakcije v človeškem organizmu. Konjski adrenalin uporabljajo
v človeškem organizmu za dosego istih učinkov, kot jih ima človeški
adrenalin.
V stanju hipervznemirjenosti je vsaka celica telesa napolnjena s temi
kemikalijami, ki ostanejo v njem, tudi po raztelešenju. Redno uživanje
živalskega mesa povečuje
prisotnost enakih kemikalij
v človeškem telesu. Telo mesojedega posameznika je nenehno
v stanju hipervznemirjenosti,
ki ustvarja kronično napetost, strah in občutke zmede in pomanjkanja
varnosti.
Prevelika prisotnost teh snovi v organizmu, prikrije naravno vznemirjenost.
Človek se ni več sposoben naravno
odzivati v različnih okoliščinah.
Višek energije, ki je prisoten v telesu, teži k sprostitivi
– ali skozi seks, droge ali skozi sublimirano televizijsko nasilje,
filme in tisk. Človek postane zbegan ter ločen od svojih pravih občutkov
in potreb. Nenehno
prisoten subtilni občutek strahu, ki je posledica kemičnih snovi,
ustvarja strah pred seboj in psihološko zavrtost.
Nikoli v preteklosti meso ni bilo tako lahko dosegljivo kot danes.
Naraščanju izobilja hrane, ki ga je prinesla doba elektrike in hladilnikov,
je sledilo povečanje bolezni srca, raka, prezgodnje smrti in
množica drugih bolezni.
Meso so uživali tudi v preteklosti, toda nikoli tako pogosto in v
takšnih količinah. Res je tudi to, da je bilo meso živali, ki so ga
uživali pred dobo hladilnikov, večinoma drugače vzgojeno.
MESOJEDCI
IN RASTLINOJEDCI
Naključna primerjava osnovnih razlik med mesojedci in rastlinojedci,
omogoča dragocen vpogled
v posledice dveh prehranjevalnih vzorcev.
Najprej poglejmo vonj, ki ga oddajajo mesojedci. Primerjajte razliko
med zadahom krave in mačke.
Obisk živalskega vrta daje še boljši primer – z istimi rezultati.
Zadah mesojedih živali je zelo smrdeč, daleč hujši od zadaha
kateregakoli rastlinojedca.
Zadaha ne proizvajajo le ostanki delcev hrane v ustih, ampak tudi
odpadni produkti v pljučih, ki prihajajo iz ven. Zadah odkriva notranje
delovanje telesne kemije. Slab zadah alkoholikov ne prihaja le od
alkohola v ustih, ampak tudi
od alkohola, ki ga pljuča izločajo v plinasti obliki,
kar kaže, da je telo nasičeno z alkoholom. Podobno zaudarja zadah mesojedih živali
po kemičnih snoveh, ki so prisotne v njihovem telesu.
Čutilo vonja lahko zazna še eno očitno razliko: veliko razliko
med vonjema iztrebkov, ki ga izločijo mesojedci ali rastlinojedci.
Mačji iztrebki so gotovo nekaj najbolj smrdečega – mačke pa
so tudi ene najbolj striktinih mesojedcev.
Na drugi strani pa mnoge kulture kravje blato že tisoče
let uporabljajo za gorivo pri najbolj svetih ritualih.
Veliko razliko lahko opazimo tudi med telesnim vonjem, ki ga
oddajajo ljudje, ki se hranijo z mesom
ali ljudje, ki se hranijo vegetarijansko. Vegetarijanec (ki
ne je mesa, rib in jajc) ne potrebuje deodorantov ali ustnih vodic.
Način dihanja pri mesojedcih je hiter in plitev, pri rastlinojedcih
pa globok in počasen. Hitro, plitvo dihanje je
pri ljudeh povezano s
strahom, napetostjo in bolečino; globoko, počasno dihanje pa z mirom,
tišino in sproščenostjo.
Adrenalin, ki prežema meso
ubitih živali, stimulira srčni in dihalni ciklus.
Pri normalnem posamezniku adrenalin prekomerno vznemirja in
vodi do kronične napetosti, pospešenega srčnega utripa in hitrega
dihanja. Nobeno od teh stanj ni značilno za dobro fizično in mentalno
zdravje.
Kot skupina so mesojedci bolj nočna bitja, medtem, ko so rastlinojedci
v glavnem dnevna bitja. Toda
vse te razlike
kulminirajo vsnovnem spoznanju: harmoničen, miren način življenja,
ki ga človeštvo išče, je veliko
bližji
naravi rastlinojedih kot mesojedih.
ZAKAJ MESOJEDCI?
Mesojede živali so se razvile, da bi zapolnile vrzel v ekološki verigi.
Mesojede živali plenijo v glavnem rastlinojede živali in to
zaradi delovanja dveh osnovnih sil: sposobnosti mesojedcev za obrambo
in nizko ravnijo energije, ki jo daje meso drugih mesojedcev.
Ekologi so že davno spoznali, da so mesojedci direktno odgovorni za
ohranitev dobrega zdravja in počutja rastlinojedcev, kajti živali,
ki jih ubijejo mesojedci, so večinoma zelo mlade, slabotne, bolne
ali stare. Lovske živali omogočajo proces naravne selekcije,
po kateri preživijo samo najbolj zdravi in prilagodljivi člani ter
s tem zagotovijo najboljšo genetsko linijo.
Zakaj je meso mesojedih živali neužitno?. Njihovo meso je trdo, žilasto in težko prebavljivo. Ima tudi
neprijeten vonj in okus.
PREHRANA
IN IZBIRA
Mesojede živali zaradi svoje posebnosti nimajo izbire v svoji prehrani.
Jesti morajo meso – takšna je njihova naravna usoda. Ljudje pa lahko
prav dobro preživijo brez mesa. Dokaz za to so milijoni ljudi, ki
nikoli niso jedli mesa. In če človek lahko preživi brez mesa, zakaj
naj potem za svojo prehrano ubija druga
živa bitja ?
Z uživanjem mesa človek neposredno sodeluje v ubijanju živih bitij,
ki bi se, če bi imela izbiro,
gotovo upirala in pobegnila.
Rastline so primerna hrana za ljudi v dveh svojih temeljnih obdobjihh:
na začetku reproduktivnega ciklusa ali na koncu življenjskega ciklusa.
Rastline 'računajo' na uživanje njihovih plodov, s čimer
je omogočeno nadaljevanje njihove vrste. Primer: ko pojemo paradižnik, semena nepoškodovana potujejo skozi črevo in se skupaj z blatom
izločijo – blato postane v najbolj kritični fazi rasti, hranilni
vir za semena. Večina sadja in semen je svetle barve in prijetnega
vonja, kar služi pritegovanju pozornosti rastlinojedcev. To je popolna
simbioza, biološki odnos, v katerem imata obe strani korist.
Sadje se uživa samo, ko je zrelo, to se pravi na koncu njegovega
življenjskega ciklusa.
Mnogo 'samoimenovanih' vegetarijancev uživa jajca, da
bi v svoji prehrani zadostili potrebi po beljakovinah . Jajca, kot
tudi vse oblike mesa, so precej slabša energijska oblika, kot rastlinska
hrana. Navsezadnje so embrionalna oblika življenja. Večina jajc, ki
je na voljo na ameriškem trgu, je neoplojena in s tem brez vitalne
energije. Ti proizvodi so bili ustvarjeni s pomočjo kemične
stimulacije kokoši in ne morejo ustvariti žive živali.
Jajca prav tako proizvajajo smrdljive pline v črevesju.
VIR
ŽIVLJENJA
Vsa vitalna energija na planetu ima svoj izvor v soncu. Astronomska
spoznanja trdijo, da je bil tudi naš planet nekoč del sonca,
center sončnega sistema in izvor vse eksistence.
Od vseh virov energije so najučinkovitejši tisti, ki so najbližji izvoru – soncu. Podobno je vegetarijanska
prehrana najbolj učinkovito hranilo za človeški organizem, kajti rastline
tvorijo osnovo prehranjevalne verige, najbližjega samemu izvoru življenja.
Iz atmosfere vzamejo ogljikov dioksid, iz zemlje vzamejo vodo in minerale
in preko procesa fotosinteze uporabijo sončno svetlobo ter ustvarijo
glukozo, osnovno hranilo vseh živih bitij. Preprosta logika narekuje,
da bližja, ko je izvoru, čistejša je substanca.
Vse življenjske oblike so končno odvisne od tega procesa fotosinteze,
rastlinske proizvodnje glukoze. Tudi mesojedci so posredno odvisni
od energije fotosinteze. Mesojedci plenijo bitja, ki uživajo rastlinsko
hrano, ki se preko presnove pretvori v meso.
KAJ STORITI?
Kakšna je najprimernejša
prehrana za posameznika, ki želi dvigniti nivo svoje osebne energije?
In kako s samo vegetarijansko prehrano zadostiti potrebam po beljakovinah
in drugih bistvenih hranilnih snoveh?
Kot smo prej omenili, primerjava prebavnega trakta pri človeku in
mesojedcu odkriva, da ima človek precej daljše črevesje - toda vseeno
krajše, v enakih razmerjih, kot pri rastlinojedcih. Očitno
človeški organizem ni ustvarjen za uživanje mesa, niti ni ustvarjen
samo za uživanje surove zelenjave in sadja. Rastlinojedci imajo dolg,
zapleten prebavni trakt, ker je za razgradnjo rastlinskih vlaken in
tkiv potreben določen napor.
Človeštvo pa je na drugi strani obvladalo element ognja in tako omogočilo,
da ljudje hrano kuhamo in jo delno razgradimo, preden jo zaužijemo.
Ta toplotna obdelava hrane prihrani veliko energije, ki bi jo za presnovo
porabilo črevesje.
Za prebavo so zelo pomembne telesna toplota in želodčne kisline. Težje
prebavljiva hrana zahteva več toplote in večjo koncetracijo energije
v trebuhu in črevesju. Zato bolnim in šibkim ljudem dajemo mehko
in lahko prebavljivo hrano. S tem prebavila ne porabijo tolike energije,
ki je potrebna za proces zdravljenja.
Posameznik, ki želi dvigniti nivo svoje energije, mora upoštevati,
da je prebava največji potrošnik energije v našem organizmu. Težje
prebavljiva je hrana - več energije gre za prebavo. Ta energija potem
manjka za meditacijo, koncentracijo ali druge življenjske aktivnosti.
Za prebavo je vedno potrebna toplota, ki zlomi celične stene, da bi
organizem lahko vsrkal in absorbiral hranilne snovi. Ta toplota lahko
prihaja iz dveh virov: iz želodca ali iz štedilnika.
Vegetarijanska hrana, sveža in dobro kuhana, predstavlja pravo človeško
prehrano.
In kaj storiti glede beljakovin in vseh tistih nujno potrebnih snovi?
Vsa hranila prihajajo iz rastlin, celo tista, ki jih najdemo v zrezku.
Vsako življenje ima svoje temelje v osnovi prehrambene verige
- to je rastlinah. Beljakovine izvirajo iz rastlin. Stročnice
in žitarice človeškemu organizmu omogočajo več kot dovolj beljakovin.
Znanje o zelenjavi, žitaricah, semenih, oreščkih, sadju in začimbah
omogoča bogato in zdravo prehrano.
|
|
RASTLINSKI
VIRI POMEMBNIH HRANILNIH SNOVI
|
| VITAMINI: |
KORISTI: |
VIRI: |
| vitamin
A |
za
oči, kožo, kosti, lase, zobe, imunski sistem, antioksidant,
telesu pomaga izkoristiti proteine, varuje pred okužbami dihal...
|
alfa
alfa, česen, zeleno-listna zelenjava, rumeno in oranžno sadje
in zelenjava (korenje), mleko |
| vitamin
B1 |
za
možgane, živčni sistem, spreminja glukozo v energijo, cirkulacijo
in za pomlajevanje krvi... |
zelen
grah, riž, polnozrnate žitarice, koruza, melona, suh fižol,
rjavi riž |
| vitamin
B2 |
za tvorjenje rdečih
krvničk, preprečevanje očesne mrene, za boljši vid, za zdravo
kožo, nohte in lase, za presnovo ogljikovih hidratov, maščob
in proteinov...
|
pivski
kvas, sir, stročnice, asparagus, avokado, brokoli, brstični
ohrovt, rdeče grozdičevje, oreški |
| Niacin
- vitamin B3 |
za
krvni obtok, kožo, živčni sistem, presnovo maščob in proteinov,
nižanje holesterola, za zdravljenje shizofrenije... |
brokoli,
korenje, koruzna moka, krompir, paradižnik, polnozrnata moka |
| vitamin
B5 |
za
produkcijo adrenalina, proti stresu in utrujenosti... |
fižol,
sveža zelenjava, polnozrnate žitarice |
| vitamin
B6 |
za
absorbcijo maščob in proteinov, tvorjenje rdečih krvničk, za
RNA in DNA sintezo, za dvig imunskega sistema, proti raku, proti
holesterolu, proti artritisu in astmi... |
korenje,
grah, špinača, semena sončnic, lešniki, pšenični kalčki, avokado,
banane, fižol, črna melasa, rjavi riž in polnozrnate žitarice,
zelje, melona |
| vitamin
B12 |
proti
anemiji, tvorjenje celic, za prebavo in absorbcijo hrane, za
sintezo proteinov, ogljikovih hidratov in presnovo maščob, preprečuje
poškodbe živčevja, izboljšuje spomin... |
spirulina,
tofu, miso, tempeh, morska zelenjava |
Biotin
-
vitamin H |
pomaga
pri rasti celic, pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in
proteinov, za zdrave lase in kožo... |
kvas,
arašidovo maslo, polnozrnate žitarice, cvetača |
| Holin |
prenos
po živčevju, ureja presnovo maščob v jetrih, proizvajanje hormonov,
proti izgubi spomina v starosti... |
stročnice,
polnozrnate žitarice |
| Folna
kislina |
za
energijo, tvorjenje redečih krvničk, DNA sintezo, presnovo proteinov,
razvoj zarodka |
temna
listna zelenjava, brokoli, pomaranče, banane, leča, grah, polnozrnate
žitarice |
| PABA |
ščiti
pred sončnimi opeklinami in kožnim rakom... |
melasa,
polnozrnate žitarice, pivski kvas |
| vitamin
C |
antioksidant,
preventiva zoper raka, zvišuje imunsko odpornost, krepi kapilare,
za delovanje srca, za tvorjenje kolagena, strjevanje krvi, za
presnovo železa... |
zelena
in listnata zelenjava, citrusi (limone, pomaranče), jagodičevje,
melone, čebula, šipek, paradižnik, krompir |
| vitamin
E |
ščiti
rdeče krvničke, nevrološke funkcije, antioksidant, dviga imunski
sistem, varuje ženske v meni pred boleznimi srca, zadržuje staranje
celic, odstranjuje utrujenost, varuje pljuča... |
sojini
izdelki, polnozrnate žitarice, oreški, žitni kalčki,
rastlinsko olje, brstični ohrovt, listnata zelenjava, špinača |
| vitamin
D |
pospešuje
presnovo kalcija in fosforja, za zdravljenje vnetja očesne veznice,
za asimilacijo vitamina A |
mlečni
izdelki, sončna svetloba |
| vitamin
K |
pospešuje
strjevanje krvi, preprečuje notranje krvavitve |
zeleno
- listna zelenjava, alfa alfa, morske alge |
| MINERALI |
KORISTI: |
VIRI: |
| Bor |
skupaj
s kalcijem gradi in krepi kosti, koristi v meni, zmanjšuje izgubo
kalcija |
suho
sadje, jabolka, hruške, grozdje, drugo sadje in zelenjava, stročnice
- soja, arašidi, orehi in med |
| Kalcij |
za
močne kosti in zobe, za strjevanje krvi, za delovanje mišic,
živčevja in srca |
zeleno-listna
zelenjava, morska zelenjava, sezamova semena, mlečni izdelki,
siri, sojini izdelki, posušen fižol |
| Krom |
za
proizvodnjo in delovanje inzulina, preprečuje ali niža visok
krvni tlak |
pivski
kvas, brokoli, sok grenivke, koruzno olje |
| Baker |
za
tvorjenje rdečih krvničk, pomaga kostem in živčnemu sistemu,
za imunski sistem |
polnozrnata
pšenica, fižol, oreški, semena, suhe slive |
| Jod |
ureja
delovanje žleze ščitnice, spodbuja rast, daje več energije,
spodbuja duhovno prožnost, spodbuj rast las, nohtov, kože in
zob |
morske
alge, čebula |
| Železo |
za
tvorjenje hemoglobina, za presnovo proteinov |
suho
sadje, fižol, zelena zelenjava |
| Magnezij |
aktivnost
encimov, za kosti in zobe, za presnovo ogljikovih hidratov in
mineralov, ureja ravnotežje mineralov, preprečuje nalaganje
kalcija |
zeleno-listna
zelenjava, polnozrnate žitarice, marelice, banane, fige, limone,
tofu, koruza, mandeljni, lešniki, semena |
| Mangan |
za
presnovo hrane, za živčni sistem, za spolne hormone, antioksidant,
za rast kosti, izboljšuje spomin |
ananas,
oreški, semena, zeleno-listnata zelenjava, jabolka, stročnice,
pesa |
| Fosfor |
za
kosti in zobe, za rast celic, pretvarja hrano v energijo, tvori
genetski material, za celične membrane in encime |
večina
hrane, posebno otrobi, koruza, česen, stročnice, polnozrnate
žitarice, bučna semena |
| Kalij |
za
živčni sistem, ureja delovanje srca, za krčenje mišic, ureja
krvni tlak |
večina
sadja, zelenjave in polnozrnatih žitaric, posebno marelice,
avokado, banane, česen, krompir |
| Selen |
antioksidant,
odstranjuje proste radikale, za delovanje pankreasa |
polnozrnate
žitarice, česen, čebula, brokoli, brazilski orehi, žitni kalčki,
paradižnik |
| Cink |
za
delitev celic, rast, regeneracijo, za delovanje prostate, ohranja
okus, vonj, za sintezo proteinov, zmanjšuje holesterol, spodbuja
duševno čilost, odpravlja bele pege na nohtih |
stročnice,
polnozrnate žitarice, žitni kalčki, pivski kvas, gobe, bučna
semena, sojina zrna, mleta gorčica |
|
Dodatna povezava na kateri
najdete informacije o vegetarijanskih virih pomembnih hranilnih snovi:
http://animal-ingredients.hypermart.net/index.htm
|
|
ADITIVI
- SKRITA NEVARNOST V HRANI
|
ŽELATINA
je krhka zmes proteinov brez
okusa in vonja. Pridobivajo jo iz kože, kosti, rogov (stranski
proizvodi klavnic)...
Če jo raztopimo v vroči vodi, dobimo želatinasto snov.
Uporaba: fotografska in farmacevtska industrija, živilska industrija
( želeji, slaščice, sladoledi, bonboni, mesni in mlečni izdelki...
SIRILA - RENIN
so največkrat pridobljena iz membrane živalskih želodčkov,
največkrat telečjih. Ekstrakt te membrane ali želodčka vsebuje sirilo,
strjevalni encim, ki se uporablja kot sirilo za mleko pri pripravi
sirov. Pod vplivom renina (encima) se mleko sesiri. Vsa sirila niso
živalskega izvora. Vegetarijanski siri vsebuje encim, ki je pridobljen
iz mikroorganizmov.
AFLATOKSINI
so aditivi za živila oziromna strupeni alkaloidi, ki jih proizvajajo
glive Aspergillu flavus. Povzročajo akutne poškodbe jeter, cirozo
in raka na jetrih. Najpogostejša nevarnost je okužena hrana: oreški
in arašidi, jajca, mleko in drugi izdelki živalskega izvora ter nekatere
plesni 'žlahtnih' sirov (gorgonzola, roquefort). Aflatoksini so dokazano
rakotvorni.
SLADKOR IZ SLADKORNEGA TRSA
prodobivajo tako, da ga filtrirajo skozi kosti.
| ZDRAVJU
ŠKODLJIVI DODATKI, KI SE DODAJAJO ŽIVILOM |
| Sumljive
snovi: |
E125, 141, 150,
153, 171, 172, 173, 240, 241, 477 |
| Nevarni
dodatki: |
E102, 110, 120, 124 |
| Zdravju
škodljivi dodatki: |
|
| Črevesne
motnje: |
E220, 221, 232,
224
/E220, 232 - preservativa, zdravju škodljiva/ |
| Prebavne
motnje: |
E338, 339, 340,
341, 450, 461, 463, 465, 466
/ E338, 407- zdravju škodljiva |
| Kožna
obolenja: |
E230, 231, 232,
233
/ E232 - preservativ, zdravju škodljiv/ |
| Uničuje
vitamin B 12: |
E200 |
| Zvišuje
holesterol: |
E320, 321
- antioksidanta, zdravju škodljiva |
| Draži
živce: |
E311, 312 |
| Vnetje
ustne votline: |
E330 - povzroča
raka /vsebujejo ga gorčica, nekatere
negazirane brezalk. pijače, meso rakov, nekateri siri in gobe
v konzervah/ |
| Dodatki,
ki povzročajo raka: |
E131,
142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239
/ E131, 142 - barvili, zdravju škodljivi, E 210 - preservativ,
zdravju škodljiv/
|
| Pozor: |
E123 - barvilo,
zdravju škodljivo. Pozor: E123 je zelo strupen in prepovedan
v ZDA.
E123 in E110 sta pogosto v 'gumijastih' in čokoladnih bonbonih,
v pudingih s smetano v plastičnih posodicah, v zmrznjenih ribah,
smetani za kuhanje, topljenih sirih za mazanje, vanilijevem
pudingu...
E102 in E110 sta v pripravljenih omakah vseh vrst. |
|
| E-ji
ŽIVALSKEGA IZVORA
(stop-lista
za lakto-vegetarijance)
|
|
E- ji so oznake
na živilih za katerimi se skriva naslednje:
E101
|
RIBOFLAVIN,
LAKTOFLAVIN, VITAMIN B2
|
|
E101(a)
|
RIBOFLAVIN
5-FOSFAT
|
|
E120
|
COCHINEAL
(BARVILO IZ ŽUŽELK)
|
|
E153
|
OGLJE
(LAHKO TUDI ŽIVALSKO)
|
|
E161(a)
|
ŽIVALSKI
GLICERIN
|
|
E161(b)
|
LUTEIN
(RUMENJAK)
|
|
E161(g)
|
CANTHAXANTHIN
(RIBA)
|
|
E236
|
MRAVLJIČNA
KISLINA
|
|
E237
|
Na-FORMAT
|
|
E238
|
Ca-FORMAT
|
|
E322
|
LECITINI
(JAJČNI, SOJIN)
|
|
E422
|
GLICEROL,
GLICERIN (MILNI ODPADKI)
|
|
E430
|
RAZNI
STEARATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E431
|
RAZNI
STEARATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E432
|
RAZNI
POLISORBATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E433
|
RAZNI
OLEATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E434
|
RAZNI
PALMITATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E435
|
RAZNI
STEARATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E436
|
RAZNI
STEARATI (ŽIVALSKE MAŠČOBE)
|
|
E470(a)
|
Na-,
K- , Ca- SOLI MAŠČOBNIH KISLIN
|
|
E470(b)
|
Mg-
SOLI MAŠČOBNIH KISLIN
|
|
E471
|
GLICERIDI
MAŠČ. KISLIN (MILNI ODPADKI)
|
|
E472(a)
|
ACETOGLICERIDI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E472(b)
|
LAKTOGLICERIDI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E472(c)
|
GLICERIDNI
ESTRI (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E472(d)
|
GLICERIDNI
ESTRI (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E472(e)
|
GLICERIDNI
ESTRI (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E472(f)
|
GLICERIDNI
ESTRI (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E473
|
ESTRI
MAŠČ. KISLIN (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E474
|
SUCROGLICERIDI
(MILNI ODPADKI)
|
|
E475
|
ESTRI
MAŠČ. KISLIN (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E476
|
ESTRI
MAŠČ. KISLIN (ŽIVALSKA SUROVINA, SOJINO OLJE)
|
|
E477
|
ESTRI
MAŠČ. KISLIN (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E478
|
ESTRI
MAŠČ. KISLIN (ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E479(b)
|
ESTRI
MAŠČ. KISLIN (ŽIVALSKA SUROVINA, SOJINO OLJE)
|
|
E483
|
STEARIL
TARTRAT
|
|
E491
|
STEARATI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E492
|
STEARATI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E493
|
LAURATI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E494
|
OLEATI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E495
|
PALMITATI
(ŽIVALSKA SUROVINA)
|
|
E507
|
ŽELODČNA
KISLINA
|
|
E542
|
FOSFATI
IZ KOSTI IN HRUSTANCA
|
|
E570
|
MAŠČOBE
|
|
E572
|
Mg-
SOLI MAŠČ. KISLIN
|
|
E627
|
GVANIZIN
FOSFAT
|
|
E631
|
MESO
IN RIBJI EKSTRAKT
|
|
E635
|
RIBONUKLEOTIDI
|
|
E640
|
GLICIN
|
|
E904
|
ŠELAK,
izločki mrčesa
|
|
E907
|
KIT
/ RIBE
|
|
E920
|
L-CISTEIN
(IZ DLAKE IN PERJA)
|
|
E1100
|
TREBUŠNA
SLINAVKA
|
|
E1105
|
JAJCA
|
|
E1518
|
ŽIVALSKI
GLICERIN
|
-
KALCIJEV HEPTONAT
-
KALCIJEV PHITAT
-
DIACETIN
-
GLICERIL
-
LEVCIN
-
MONOACETIN
- OKSISTEARIN
Viri
in dodatne povezave:
http://www.vegsoc.org/Food/enumbers.html
http://www.vegansociety.com/info/info27.html
http://ds.dial.pipex.com/town/place/vu87/vegan_fact.html
http://int4serv.rug.ac.be/~jhaaze/vege.html
http://animal-ingredients.hypermart.net/index.htm
|
|
AYURVEDSKA
VEGETARIJANSKA KUHINJA
|
Ayurveda
loči živila po treh kvalietah ali gunah.
SATVIČNA HRANA /
ustvarja mentalni mir.
je sveža, sočna, lahka, hranilna, sladka in
okusna. Ker je lahko prebavljiva, telesu daje energijo in jo
(preko prebave) zelo malo potroši. Pomaga vzdrževati kemično
ravnovesje v telesu. Satvična prehrana je najčistejša prehrana.
Krepi telo in duha, pomirja um in omogoča jasno zavest. Takšna
prehrana prinaša človeku resnično telesno, mentalno, čustveno in duševno
zdravje.
- Žitarice: rjav riž, pšenica, polnozrnata moka, proso, koruza,
oves...
- Stročnice: soja, leča, fižol...
- Sveža, organsko pridelana zelenjava : brokoli, zelena, korenje,
krompir, bučke, solata, grah, beluši, kalčki...
- Sveže neškropljeno sadje: jabolka, hruške, breskve, pomaranče, banane,
dateljni, češnje, jagode, slive...
- Semena, orehi, mandlji, rozine, med...
- Mlečni izdelki: mleko, maslo, jogurt, sir...Najbolj satvično je
kravje mleko, toda tudi ta po 4 urah postane
radžasično.
- Sladila: med, rjav sladkor
- Kamena sol
TAMASIČNA HRANA /
ustvarja mentalno topost, lenobo in medlost.
potroši za prebavo veliko
energije. Je suha, stara, neprijetnega vonja, neokusna, razpadajoča.
V nas ustvarja temačna občutja, pesimizem, neznanje, pomanjkanje
razumnosti, pohlep, lenobo, duhovno otopelost, dvome, nagnjenje
k kriminalu, manjvrednostne komplekse in sovražne občutke.
Tamasična hrana ne koristi ne telesu, ne duhu. Zapira pot prani
- vitalni, življenjski energiji in dela človeka mentalno ozkega
in inertnega. Znižuje telesno odpornost za bolezni. Kdor želi ostati
buden, zavesten in poln energije, naj se izogiba tamasične hrane.
Tamasična živila
- Živila, ki so mrtva, stara, obdelana, konzervirana,
zamrznjena ali nepravilno kombinirana (npr. solata + med),
razkuhana hrana, postana hrana, preveč zrelo sadje. Vsa hrana,
ki deluje destruktivno, je tamasična.
Tudi preobilno uživanje hrane ali prenajedanje ustvarja tamas.
- Meso, ribe, jajca, mesni izdelki: klobase,
salame, hrenovke, hamburgerji, slanina...
- Ocvrta hrana: ocvrt krompirček in živila v slanici ali kisu...
- Žgane pijače: gin, vodka, viski, rum, martini itd...
- Kis, čebula, mleko v prahu, arašidi
- Pecivo in kruh, ki so starejši od 8 ur...
- Tamasično kvaliteto imajo tudi vse droge (marihuana, hašiš, heroin),
ker rušijo kemično ravnovesje telesa,
zatemnijo zavest in izkrivljajo zazanavanje realnosti.
RADŽASIČNA HRANA
/ ustvarja mentalni nemir.
je kisla, grenka,
slana, pekoča, vroča in suha. V nas podira ravnovesje med duhom
in telesom in hrani telo na račun duha. V nas podžiga strasti, čutnost,
spolno slo, ljubosumje, pohlep, skopost, prevare, jezo, egoizem,
tekmovalnost, fantazije, razdražljivost, ponos...Prav
tako prinaša bolečino, bolezen, melanholijo, občutek nemoči, izčrpanost.
Um postane nemiren in neobvladljiv.
Radžasična hrana povečuje hitrost organizma, spodbuja k aktivnosti
in gibanju.
Radžasična hrana je okusna, samo, če jo pripravimo tako, da razvije
okus. Potrebno jo je ocvrti ali začiniti.
Radžasična živila
- Hrana ocvrta v olju, začinjena hrana, zelenjava,
ki stimuira, slan kruh, homogenizirano mleko, majhne
količine vina, piva, kave in pravega čaja, prekuhano
mleko
- Začimbe kot so morska sol, kajenski poper, črni poper, ingver,
redkvice in česen.
- Poživila: kava, pravi čaj, bel sladkor, kola pijače, čokolada,
pivo in vino.
URAVNOTEŽENA PREHRANA
ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE
Naš način življenja zahteva delovno aktivnost,
izpolnjevanje dolžnosti do sebe, družine in družbe itd. Pri tem
potrebujemo dovolj energije, zato si ne moremo privoščiti samo satvične
hrane (ki je idealna za ljudi, ki so se posvetili duhovnemu razvoju).
Za dnevno aktivnost potrebujemo tudi nekaj radžasične energije,
da lažje delamo. To ne pomeni, da bi morali uživati samo radžasično
hrano temveč, da uskladimo satvično in radžasično. Čimbolj pa se
izogibajmo tamasične hrane.
|
|
VEGETARIJANSKA
KUHINJA - RECEPTI
|
|
GHI
ali prečiščeno maslo, v sankskrtu: ghrita
Ghi je sattvična maščoba, narejena iz neslanega surovega masla.
S postopkom kuhanja odstranimo iz njega višek vode, vodotopne kemikalije
in mlečne proteine. Zato je ghi zelo primeren za ljudi, ki so občutljivi
na mlečne proteine.
Ne povečuje holesterola tako kot surovo maslo in druge živalske
maščobe, saj v njem ni več živalskih proteinov. Zaradi tega ghi
tudi ni kvarljiv kot surovo maslo. Hranimo ga lahko zunaj hladilnika,
neomejeno dolgo. Paziti moramo le na to, da vanj segamo s čisto
žlico. Delčki hrane, ki jih
vnesemo z žlico, lahko
začno plesneti. Kvaliteta in čistoča ghija je odvisna od
kvalitete in čistoče mleka, iz katerega je bilo narejeno surovo
maslo.
Lastnosti:
Ghi razplamti prebavni ogenj (agni), obogati okus hrane s
čimer spodbudi izločanje prebavnih sokov in s tem olajša prebavo.
Koristi možganom, povečuje moč dojemanja,
inteligenco, spomin in zaznavo. Hrani živce in povečuje življenjsko
energijo. Izboljšuje probleme slabokrvnosti, motenj v krvi, zdravi
kronično mrzlico in omogoča boljše izločanje toksinov iz organizma.
Ne povečuje holesterola, umirja
vse tri biološke sokove
( po ayurvedi: vato, pitto in kapho), v telesu ustvarja manj sluzi
kot surovo maslo in povečuje elastičnost telesa.
Je ena najlažje prebavljivih maščob, zato jo lahko v zmerni količini
uživamo tudi pri obolenjih jeter.
Ghi pospešuje tudi zdravljenje poškodb, čirov notranjih organov
in kolitisa. Podmaže črevesje in s tem odstranjuje zaprtost. Posebno
dober je za oči, nos in kožo.
Pri izgubi glasu (laringitisu) ali vnetju grla lahko pomaga, če
ga po kapljicah nanesemo na grlo.
Uporaba
v kuhinji:
Ghi uporabljamo namesto drugih maščob. Lahko ga dodamo kuhanemu
rižu, ga namažemo na kruh itd. Po okusu. Vendar
tudi z ghijem ne pretiravajmo.
Priprava:
potrebujemo 3 zavitke surovega neslanega masla ( 3 x 250 g).
Surovo maslo na srednjem ognju segrejemo do vretja, nato zmanjšamo
plamen, da skoraj preneha vreti. Počasi mešamo v eno smer.
Med kuhanjem se pojavijo pene, ki sčasoma same izginejo. Maslo postopoma
postaja bistrejše in zlate barve. Ko se popolnoma zbistri in
dobi olivno zlato barvo, končamo s kuhanjem.
Na dnu lahko vidimo belkasto sluznato usedlino. To so mlečne beljakovine,
ki mašijo žile in zvišujejo holesterol v krvi.
Pustimo, da se maslo rahlo ohladi. Nato ga skozi fino tkanino ali
| |
Oglasna
Deska 