Arija

„Pazi, duša moja,“je rekla. „Krvi granatnega jabolka ni moč odstraniti. Izročilo je treba spoštovati. Tisoče in tisoče let, od časov, ko še ni bilo zdravnikov, se za zdravljenje uporablja prav vsak košček jabolka. Ko srkaš njegov osvežujoči sok, naj te njegova sladkost spomni na vse, kar je dobrega v tvojem življenju. Obenem s sladkostjo boš okusila tudi kislost semen. To je normalno in naj te ne preseneti. Trpljenje je del življenja, otrok moj. Najrazkošnejšo sladkost okušamo šele potem, ko pogoltnemo grenkobo.“

Prah med zvezdami, draga mati, skrita prostranost brez besed, ko so besede bile napisana zgodba mojega življenja, to je moj zadnji zapis. Se spominjaš naju dveh ob črnem žrelu vulkana, prepada in zoglenelih dreves v blatu lave tam doli, potem neusmiljenega morja? Seveda se ne. Skozi tvojo temo iščem pot nazaj. Nekje ob tej poti sva videli orhideje. Iz žlindre so rasle, ki jo je izbruhal vulkan. Nežno vijoličaste kot jata umišljenih ptic na kraju, kjer moj avto zaplava in pločnik izgine in potem ne.

„Jasman Azizam, tvoje pismo naju je strlo. Baba ne spi več. In jaz tudi ne, verjemi. Ponoči hodi po hiši kot mesečnik, ki nekaj išče. Pravim mu, da si odrasla ženska. Stara 35 Let! Zdaj živiš svoje življenje, a v mojem srcu to ne spremeni ničesar. To mu zgolj govorim zato, da bi mu bilo lažje. Ne razumeš, da si lahko še tako uspešna in ne vem koliko stara, pa si še vedno najin edini otrok, najino dete, joon. Nič ne more tega spremeniti. Si najina ljubezen in najino življenje, pa čeprav si daleč stran. Ne vem, ali lahko doumeš globino najine ljubezni do tebe, dokler, inšala, sama ne boš imela otrok. Ljubezen staršev se razlikuje od ljubezni otrok. Nikoli ne moreš ljubiti svojih staršev bolj, kot oni ljubijo tebe.
Lahko si Američanka po rojstvu, toda Azizam, po krvi si 100% Iranka in vzgojena si bila po naših običajih. Kako lahko onečastiš samo sebe in vso družino in že pred poroko živiš z nekim Justinom? Kako moreš biti tako sebična, da ne pomisliš na svoje starše, ki so žrtvovali vse, da bi ti dali življenje? Rada bi ti rekla, da mu nikar ne dovoli vzeti najžlahtnejše dragocenosti, da se varuj za svojega moža, a mislim, da sem že preprozna. Ima me, da bi vpila nate, da bi te stresla in te prisilila k poslušnosti, a kaj bi pomagalo? Tvoj oče, ki ne zna nobene skrivnosti obdržati zase, tudi, kadar priseže na grob svoje matere, da bo molčal, ni nikomur od družine zinil niti besede. Tako zelo naju je sram.
In kdo sploh je ta Justin? Kdo te je pretental, da si ga spustila v svoje življenje? Praviš, da je gimnazijski profesor. A zdaj naj bi bila še ponosna na to? Moja draga gospa zdravnica, dosegla si najvišjo možno izobrazbo. Obiskovala si najboljše šole. Se ti ne zdi, da druženje s človekom, ki nima ne magisterija ne doktorata, korak navzdol? Potrebuješ vendar enakovrednega partnerja, nekoga, ki bi izzival tvojega sijajnega duha. Skrivoma sem vedno upala, da boš našla prijetnega iranskega mladeniča, dobrega, kot si ti dobra, a si nisem dovolila preveč goreče moliti. In na kraj pameti mi ni prišlo, da se boš dala skupaj z moškim iz razbite družine. Nihče si ne opomore od pretresa, ki ga povzroči ločitev staršev. Praviš, da je čudovit, ljubeč, plemenit in prijazen. Upam, Azizam, da je vse to res. Upam, da te je vreden in da te osrečuje. Še zlasti pa si želim, da bi svojo ljubezen dokazal tako, da bi se poročil s tabo. Joony, pri svoji starosti bi že morala razmišljati o otrocih. Si prepričana, da ne zapravljaš časa za človeka, ki ni primeren zate?...

Draga mati, moja hči Arija je umrla. Mogoče vidiš v tem ceno, ki sem jo plačala, ker živim v modernem svetu, ker sem se odrekla strogi muslimanski vzgoji. V svojem starševstvu nisi nikoli dosegla stopnje, ko otroka opremiš s krili in koreninami in ga pustiš odleteti. Ne, nikoli mi nisi zaupala, nikoli me nisi razumela. Da bi me lahko nadzirala, si uporabljala krivdo. A ni ti uspelo in zdaj sem SAMA....