Celostna bioterapija

Celostna bioterapija temelji na stališču, da zgolj s fizikalnimi in biološkimi procesi, življenja in bolezni ne moremo obravnavati, zato se naslanja na idealistični pogled na stvarstvo, v katerem je temelj vsega prvobitna zavest, s katero je vse manifestirano in nemanifestirano povezano.To pomeni, da človeka ne obravnava zgolj kot tvorbo iz atomov in molekul, med katerimi delujejo strukturne in morfološke sile, temveč kot del živega vesolja, s katerim komunicira na ravni svojih najglobljih prepričanj, od teh pa je odvisna kvaliteta naših življenj v materialni realnosti, saj z njimi neposredno vplivamo na svojo realnost, tako v smislu zdravja, kot tudi materialnega blagostanja.

V tem kontekstu je življenje duhovno potovanje, v katerem je bolezen posledica porušitve notranjega ravnovesja in ima na nek način vlogo tistega gibala, ki nam lahko pomaga k preusmeritvi pogojenih odzivov na zunanje dražljaje, v zavestne. Zdravilec mora zato poznati ne le metode, s katerimi lahko klienta podpre na energijski ravni, pač pa tudi elemente psihologije, blizu pa mu mora biti duhovno dojemanje vesolja in človeka v njem, ki je združljivo s katerokoli morebitno religiozno opredeljenostjo klienta. Zato pristop, ki ga avtor imenuje celostna bioterapija, vsebuje tudi prvine ezoterike, nikakor pa ne prvin kakršnekoli religije, s čimer veliko ljudi ezoteriko neupravičeno povezuje.

Skladen je s programom izobraževanja za ustrezno poklicno usposabljanje, za katerega potekajo preverjanja znanja na GZS. Za ezoteriko preteklosti je bilo značilno, da ni bila namenjena množicam, ampak so negovali pristope odkrivanja narave stvarstva in človekove vloge v njem, zgolj izbranci, ki so svoje znanje ljubosumno skrivali. Danes temu ni več tako. Ezoterično znanje je dostopno vsakomur, v sklop celostne bioterapije pa je vključeno enakovredno, kot nekatera sodobna spoznanja medicine, psihologije, kvantne fizike …Zato je tudi paleta pripomočkov, ki jih zdravilec celostne bioterapije pri svojem delu uporablja, sila pestra, saj obsega tako uporabo tradicionalnih »orodij« (radiestezijska nihala, kristali, simboli …), kot tudi različne tehnične pripomočke, kot so npr. naprave za magnetno terapijo, naprave za odkrivanje biološke povratne zveze, naprave za dinamično elektrostimulacijo itd.

Pomembno je le to, da ohranimo pristop, v katerem je ozdravitev proces ozaveščanja in temu kontekstu prilagodimo tudi njihovo uporabo. Obnova klientovega notranjega ravnovesja je proces in pot, ki jo mora vsakdo prehoditi izkustveno. Zdravilec torej klienta ne zdravi, pač pa mu pomaga k vzpostavitvi notranjega ravnovesja na vseh ravneh.