Nikola Tesla se je vpisal v zgodovino kot znanstvenik, izumitelj, državljan vesolja, neutruden pacifist, prinašalec svetlobe – človek iz prihodnosti za prihodnost. Biografija vizionarja prihodnosti je plod večletne eruditske raziskave, ki osvetli številne doslej neznane vidike njegovega življenja. Nepogrešljivo branje za vse, ki jih zanimata in navdihujeta življenje in delo enega največjih genijev vseh časov.
Biografija Nikole Tesle (1856–1943) je plod večletne eruditske raziskave, ki osvetli številne doslej neznane vidike življenja svetovno znanega znanstvenika, izumitelja in humanista; v središču pozornosti so prva potovanja po Balkanu, Evropi in čez Atlantik. Končna postaja vizionarskega duha je bil Novi svet.
Knjiga je izvrsten vodnik po sledeh Teslove evropske življenjske epizode. V zaključnem delu obravnava njegovo smrt in skrivnostno usodo njegove dokumentacijske zapuščine. Argumentirano se sooča s številnimi zmotnimi prepričanji in miti, ki dandanes o njem krožijo v javnosti.
Nikola Tesla se je vpisal v zgodovino kot državljan vesolja, neutruden pacifist, prinašalec svetlobe – človek iz prihodnosti za prihodnost. Z uvidom v njegovo življenje, delo in ustvarjalno zapuščino odstiramo pogled v prihodnost, o kakršni je sanjal in kakršno želimo zase, za zanamce in za naš modri planet.
Nepogrešljivo branje za vse, ki jih zanimata in navdihujeta življenje in delo enega največjih genijev vseh časov.
Odlomek
Leta 2003 je kanadski pisatelj srbskega rodu, rojen v Budački Rijeki na hrvaškem Kordunu, Dušan Mrkić (Dan Mrkich) (1939–2005), izdal biografijo z naslovom Nikola Tesla – The European Years, ki obravnava Teslovo življenje in delo v Evropi. Le-ta tudi danes velja za eno najboljših Teslovih evropskih biografij, v njej pa lahko zasledimo tale odlomek (prevod avtorja, op. a.):
»Tesla je prispel v Karlovec septembra 1870 z vlakom iz Gospića. Ko je tako, prvič v življenju, stal ob oknu na vlaku, si je potihoma prepeval distih iz neke neznane junaške balade: »Črnogorci s sabljami pobijajo Turke in svojim bratom razvezujejo roke.« Ko je spregovoril, je svojemu spremljevalcu, prav tako bodočemu dijaku Vladimiru Njegovanu, ki je potoval celo še dlje – do Sremskega Karlovca, dejal, da je razmišljal o napravi, ki bo prenašala pogovor med Ameriko in Evropo po brezžični poti.«
Čeprav gre v tem primeru za Teslovo biografijo povsem drugačne vrste od omenjene Pištalove, je videti, da se tudi Mrkić ni mogel povsem izogniti pisateljski domišljiji, ko je opisoval Teslovo potovanje in domnevne dogodke na vlaku iz Gospića v Karlovec. Avtor v isti knjigi podobno opisuje tudi Teslov odhod iz Gospića v češko Prago, skoraj devet mesecev po smrti (17. 4. 1879) njegovega očeta Milutina (prevod avtorja, op. a.):
»Novo leto 1880 in božič (pravoslavni, op. a.) sta prišla in bil je pripravljen na odhod. Ob odhodu je za seboj zapuščal še zmeraj okrašeno stanovanje, ki ga je okrasil z borovimi venci in vejicami, obešenimi nad okni in vrati. S seboj je vzel oblačila, knjige, denar in nekaj ročno pletenih volnenih izdelkov, ki mu jih je spletla njegova mati. Vlak je odbrzel proti severu in izginjal v divji, s snegom pokriti in z ivjem zamrznjeni pokrajini, medtem ko je hupanje in piskanje njegove lokomotive odmevalo skozi nebo liške Krajine.«
Tudi eden najuglednejših Teslovih ameriških biografov, Marc J. Seifer, navaja, da je Tesla prvič videl lokomotivo s štirinajstimi leti, ko se je leta 1870 preselil v Karlovec, kjer je obiskoval višjo realko.
Povprečni bralec tega verjetno niti ne bo zaznal, podrobneje poučenim pa razhajanja in neskladja med opisanimi in resničnimi dogodki, zaradi objektivnih zgodovinskih dejstev, težko uidejo. Primeri takšnih razhajanj so zagotovo opisani odhodi Nikole Tesle z železniške postaje v Gospiću ter njegova potovanja z vlakom v Karlovec, kakor tudi tista kasnejša, na katera se je zaradi študija podajal v avstrijski Gradec in češko Prago. Seveda bi Tesli opisane vožnje z vlakom zagotovo precej olajšale njegova prva daljša potovanja iz rodne Like, a žal je bila resničnost, vsaj v prvi polovici potovanj, videti precej drugače.
Medijski odzivi
"Narave ni potrebno zmagati, naravo je treba razumeti."
– Nikola Tesla
"Dan, ko bomo izvedeli, kaj je elektrika, bo najpomembnejši dan v zgodovini človeštva."
– Nikola Tesla
"Misliti je mogoče tudi brez denarja v žepu."
– Nikola Tesla
"Njegove ocene in napovedi so bile pogosto tako pravilne, da je zastrašujoče. Verjetno ga bomo bolje razumeli čez nekaj milijonov let."
– New York Sun
Biografija Nikole Tesle (1856–1943) je plod večletne eruditske raziskave, ki osvetli številne doslej neznane vidike življenja svetovno znanega znanstvenika, izumitelja in humanista; v središču pozornosti so prva potovanja po Balkanu, Evropi in čez Atlantik. Končna postaja vizionarskega duha je bil Novi svet.
Knjiga je izvrsten vodnik po sledeh Teslove evropske življenjske epizode. V zaključnem delu obravnava njegovo smrt in skrivnostno usodo njegove dokumentacijske zapuščine. Argumentirano se sooča s številnimi zmotnimi prepričanji in miti, ki dandanes o njem krožijo v javnosti.
Nikola Tesla se je vpisal v zgodovino kot državljan vesolja, neutruden pacifist, prinašalec svetlobe – človek iz prihodnosti za prihodnost. Z uvidom v njegovo življenje, delo in ustvarjalno zapuščino odstiramo pogled v prihodnost, o kakršni je sanjal in kakršno želimo zase, za zanamce in za naš modri planet.
Nepogrešljivo branje za vse, ki jih zanimata in navdihujeta življenje in delo enega največjih genijev vseh časov.
Odlomek
Leta 2003 je kanadski pisatelj srbskega rodu, rojen v Budački Rijeki na hrvaškem Kordunu, Dušan Mrkić (Dan Mrkich) (1939–2005), izdal biografijo z naslovom Nikola Tesla – The European Years, ki obravnava Teslovo življenje in delo v Evropi. Le-ta tudi danes velja za eno najboljših Teslovih evropskih biografij, v njej pa lahko zasledimo tale odlomek (prevod avtorja, op. a.):
»Tesla je prispel v Karlovec septembra 1870 z vlakom iz Gospića. Ko je tako, prvič v življenju, stal ob oknu na vlaku, si je potihoma prepeval distih iz neke neznane junaške balade: »Črnogorci s sabljami pobijajo Turke in svojim bratom razvezujejo roke.« Ko je spregovoril, je svojemu spremljevalcu, prav tako bodočemu dijaku Vladimiru Njegovanu, ki je potoval celo še dlje – do Sremskega Karlovca, dejal, da je razmišljal o napravi, ki bo prenašala pogovor med Ameriko in Evropo po brezžični poti.«
Čeprav gre v tem primeru za Teslovo biografijo povsem drugačne vrste od omenjene Pištalove, je videti, da se tudi Mrkić ni mogel povsem izogniti pisateljski domišljiji, ko je opisoval Teslovo potovanje in domnevne dogodke na vlaku iz Gospića v Karlovec. Avtor v isti knjigi podobno opisuje tudi Teslov odhod iz Gospića v češko Prago, skoraj devet mesecev po smrti (17. 4. 1879) njegovega očeta Milutina (prevod avtorja, op. a.):
»Novo leto 1880 in božič (pravoslavni, op. a.) sta prišla in bil je pripravljen na odhod. Ob odhodu je za seboj zapuščal še zmeraj okrašeno stanovanje, ki ga je okrasil z borovimi venci in vejicami, obešenimi nad okni in vrati. S seboj je vzel oblačila, knjige, denar in nekaj ročno pletenih volnenih izdelkov, ki mu jih je spletla njegova mati. Vlak je odbrzel proti severu in izginjal v divji, s snegom pokriti in z ivjem zamrznjeni pokrajini, medtem ko je hupanje in piskanje njegove lokomotive odmevalo skozi nebo liške Krajine.«
Tudi eden najuglednejših Teslovih ameriških biografov, Marc J. Seifer, navaja, da je Tesla prvič videl lokomotivo s štirinajstimi leti, ko se je leta 1870 preselil v Karlovec, kjer je obiskoval višjo realko.
Povprečni bralec tega verjetno niti ne bo zaznal, podrobneje poučenim pa razhajanja in neskladja med opisanimi in resničnimi dogodki, zaradi objektivnih zgodovinskih dejstev, težko uidejo. Primeri takšnih razhajanj so zagotovo opisani odhodi Nikole Tesle z železniške postaje v Gospiću ter njegova potovanja z vlakom v Karlovec, kakor tudi tista kasnejša, na katera se je zaradi študija podajal v avstrijski Gradec in češko Prago. Seveda bi Tesli opisane vožnje z vlakom zagotovo precej olajšale njegova prva daljša potovanja iz rodne Like, a žal je bila resničnost, vsaj v prvi polovici potovanj, videti precej drugače.
Medijski odzivi
"Narave ni potrebno zmagati, naravo je treba razumeti."
– Nikola Tesla
"Dan, ko bomo izvedeli, kaj je elektrika, bo najpomembnejši dan v zgodovini človeštva."
– Nikola Tesla
"Misliti je mogoče tudi brez denarja v žepu."
– Nikola Tesla
"Njegove ocene in napovedi so bile pogosto tako pravilne, da je zastrašujoče. Verjetno ga bomo bolje razumeli čez nekaj milijonov let."
– New York Sun
Bodite prvi in oddajte svoje mnenje
Predlagani izdelki
Priljubljeni izdelki
Prijavite se na e-novice