Knjiga Drama je biti otrok avtorice Alice Miller razkriva globoke in pogosto boleče resnice o otroštvu, ki je bilo zaznamovano z zanikanjem, trpljenjem in prikrivanjem resničnih občutkov. Millerjeva nas popelje na pot razumevanja, kako otroci pogosto skrivajo svojo ranljivost in bolečino za masko, ki jo svet sprejema kot sprejemljivo. Vprašanja, ki jih postavlja, nas soočajo z mislijo, ali smo res ljubili otroka takšnega, kot je bil, ali le podobo, ki jo je ustvaril, da bi preživel.

Avtorica odpira oči za dejstvo, da otroštvo ni nekaj, kar lahko vrnemo ali nadomestimo. Otroci, ki so morali biti "majhni odrasli", so pogosto izgubili svojo pristno otroško naravo. Millerjeva nas spodbuja, da se soočimo s temi zamolčanimi ranami in razumemo, kako globoko so lahko zaznamovale naše življenje. Drama je biti otrok je iskren in ganljiv vpogled v otroško dušo, ki nas uči, kako pomembno je priznati in spoštovati resnične občutke, ki jih nosimo v sebi.

Alice, psihoanalitičarka iz Švice, je zaslovela prav s to knjigo, ki je samo v Nemčiji doživela trinajst izdaj. V njej je tenkočutno opozorila na tista dogajanja v otroštvu, ki jih praviloma ne želimo in nočemo videti. S svojim delom predstavlja danes enega najpomembnejšnih avtorjev na tem področju.

"Pri naši vzgoji je samo po sebi umevno, da velikokrat najprej spodrežemo žive korenine, potem pa skušamo po umetni poti nadomestiti njihove naravne funkcije. Tako npr. zaviramo otrokovo radovednost (nekaterih stvari se ne sprašuje), pozneje pa, ko bo otroku naravna želja po učenju izginila, mu bomo pri šolskih težavah ponujali dopolnilni pouk."

Alice Miller

O avtorici:

Delo psihologinje in psihoanalitičarke Alice Miller (1923–2010) je prineslo prelom v razumevanju, kako globoko otroštvo zaznamuje naše odraslo življenje. Bila je neustrašen glas, ki je razkrival resnico o zlorabi otrok in opozarjal na njene globoke rane. Povdarjala je, da je soočenje z otroško bolečino temelj za zdravo odraslost. Samo tako se lahko rešimo ponavljajočih se vzorcev in zaživimo pristno. Njen pristop je bil prelomen, saj je zavračala uveljavljene psihoanalitične poglede, ki so po njenem mnenju prepogosto spregledali resnično trpljenje otrok.

V svojih knjigah, kot sta Drama je biti otrok in Upor telesa, Millerjeva osvetljuje zapletene odnose med otrokom in starši, zlasti prikrito manipulacijo in čustveno nasilje. Pronicljivo je pokazala, kako otroci, ki morajo ugajati in izpolnjevati pričakovanja, za preživetje razvijejo lažni jaz. Posledica tega je nezmožnost prepoznavanja lastnih čustev, kar se v odraslosti kaže kot tesnoba, depresija ali celo v obliki telesnih bolezni. Njena dela so zato vabilo k sočutju, razumevanju in predvsem k osvoboditvi iz vezi preteklosti.

Bistvo njenega razmišljanja odlično povzema njen znani citat: »Bolj, ko idealiziramo preteklost in si nočemo priznati trpljenja iz otroštva, bolj ga nezavedno prenašamo na naslednjo generacijo.« Ta misel nas spodbuja k pogumnemu pogledu v lastno preteklost, saj tam tičijo izkušnje, ki nas nezavedno omejujejo. Alice Miller nam je zapustila dragoceno spoznanje: pot do ozdravitve vodi skozi iskreno soočenje z lastno preteklostjo. Njene knjige ostajajo ključni vir za vse, ki želijo razumeti sebe in odnose, ki so jih oblikovali.