Knjiga Prerok Kahlila Gibrana je pesniško-filozofska mojstrovina, v kateri se besede prelivajo kot tih šepet vetra, ki vabi k razmisleku o najglobljih vprašanjih človeškega bivanja. Prerok Almustafa, tik preden zapusti mesto Orfaleze, deli zbranim ljudem svoje misli o ljubezni, svobodi, otrocih, delu, veselju in žalosti, smrti in še mnogih drugih temah, ki oblikujejo človeško izkušnjo. Gibranov jezik je prežet z nežno modrostjo in toplino, ki v bralcu prebuja hrepenenje po resnici in lepoti, ki presega vsakdanji svet.

V vsakem poglavju Prerok razkriva skrivnosti srca, ki se dotikajo bistva življenja. Ljubezen je v njegovih besedah ptica, ki se ne pusti ujeti, a vabi, da ji sledimo v neznano. Otroci so kot puščice, ki jih življenje izstreli v prihodnost, starši pa so lok, ki jim daje smer in moč. Smrt ni konec, temveč začetek nove poti, kjer se duša razcveti v neskončnost. Gibranovo pisanje je polno slikovitih prispodob, ki vabijo k razmisleku in tiho spremljajo bralca še dolgo po zadnji prebrani strani.

Prerok je knjiga, ki jo lahko odpiraš znova in znova, saj vsakič razkrije novo plast pomena in nežno spomni na veličino življenja v vsej njegovi krhkosti in lepoti.

O avtorju:

Kahlil Gibran je bil popotnik duha, ki je s peresom in čopičem lovil odseve srca. Njegova pot se je začela v objemu libanonskih gora, kjer je vdihoval modrost starodavnih cedr. Življenje ga je poneslo preko širnih voda v novi svet, a v sebi je vedno nosil melodijo svoje domovine, ki jo je prepletal z ritmi tujine.

Njegove besede so kot tih šepet, ki se dotakne najglobljih strun človekove biti. Z njimi je Gibran tkal zgodbe o ljubezni, ki presega meje, o svobodi duha, o bolečini, ki očiščuje, in o radosti, ki je pesem življenja. Svoja spoznanja je delil preprosto, kot bi delil kos kruha, da bi nahranil duše iskalcev.

Čeprav je njegovo zemeljsko bivanje ugasnilo, plamen njegovih misli gori še danes. Kahlil Gibran velja za enega najbolj priljubljenih in branih pesnikov sveta, saj se njegove brezčasne besede dotikajo srca vsake generacije. Njegova zapuščina je kot reka, ki teče skozi čas, vedno sveža in vedno znova ponuja uteho ter navdih.