Delo Kako postanem jogi zavzema posebno mesto znotraj klasične literature o jogi in vedanti. Ne gradi na osebni izpovedi ali učbeniški shemi, temveč se razvija kot premišljen pregled celotnega polja jogijske znanosti, kakor se je oblikovalo v indijski filozofski tradiciji. Svami Abhedananda izhaja iz razumevanja joge kot notranje discipline zavesti, vpete v širši okvir vedantske misli, kjer duhovnost ni ločena od razuma, temveč se z njim neprestano prepleta.

Besedilo nastaja v času, ko so bila posamezna področja joge na Zahodu že znana, a pogosto obravnavana ločeno in brez skupnega filozofskega ozadja. Prav ta razpršenost je avtorjev izhodiščni problem. Knjiga skuša pokazati, da joga deluje kot enotna znanost, razdeljena na poti, ki se razlikujejo po pristopu, ne po cilju.

Razumevanje duhovnosti v vedantskem okviru

Uvodno poglavje odpira vprašanje religije in duhovnosti, pri čemer se avtor izogne apologiji ali primerjalni polemiki. Duhovnost je opredeljena kot neposredno spoznanje resničnosti, ne kot sistem verovanj ali moralnih pravil. Takšno razumevanje ima globoke korenine v indijski misli, kjer religija pomeni prakso notranje preobrazbe, ne pripadnosti.

V tem kontekstu se pojasni tudi pomen joge kot metode, s katero človek postopoma usklajuje telo, dih, misel in zaznavanje. Joga se pojavi kot praktična filozofija, katere namen ni razlaga sveta, temveč izostritev zavesti, sposobne razlikovati med minljivim in trajnim.

Pet poti joge in njihova notranja povezanost

Osrednji del knjige prinaša razlago različnih pomenov izraza joga in poti, s katerimi je povezan. Râja joga, karma joga, bhakti joga, jnâna joga in dodatna razširjena raba pojma so obravnavane v kratkih, zgoščenih poglavjih, ki se ne ustavljajo pri tehnikah samih, temveč razkrivajo njihov notranji namen.

Vsaka pot je umeščena v širši duhovni razvoj posameznika. Delovanje, predanost, razumevanje in notranja disciplina niso predstavljeni kot alternative, temveč kot različni poudarki istega procesa. Takšen pristop odraža vedantsko prepričanje, da se duhovna pot prilagaja naravi človeka, ne obratno.

Dih kot fiziološki in duhovni most

Posebno mesto v knjigi zavzema razlaga znanosti dihanja. Pranajama ni obravnavana zgolj kot tehnika uravnavanja telesa, temveč kot temeljni mehanizem, preko katerega se vzpostavi vpliv na živčni sistem in miselne procese. Avtor natančno pojasni fiziološka izhodišča dihalnih praks in njihovo neposredno povezavo z zbranostjo, notranjim mirom in razširjenim zaznavanjem.

Ta del besedila razkrije Abhedanandovo sposobnost povezovanja tradicionalnega znanja z racionalno razlago, brez mistifikacije in brez poenostavljanja. Dih se pokaže kot stičišče med telesom in zavestjo, kjer se joga razkrije kot natančna in preverljiva disciplina.

Vedanta in zahodna religiozna misel

Zaključno poglavje z naslovom Je bil Kristus jogi odpira vprašanje kulturnih in duhovnih vzporednic med Indijo in Zahodom. Razprava ni provokacija, temveč tiha primerjava temeljnih etičnih in mističnih poudarkov. Kristusovi nauki so postavljeni ob bok vedantskemu idealu razsvetljenega delovanja, pri čemer avtor išče skupno izkustveno jedro, ne dogmatskih ujemanj.

S tem se knjiga razširi onkraj indijskega prostora in nakaže univerzalnost duhovnega iskanja, kakor ga razume vedanta. Joga se izkaže kot način branja sveta, ki presega kulturne meje, a ostaja trdno zasidran v svojem izvoru.

Avtor in njegov zgodovinski položaj

Svami Abhedananda je bil neposredni učenec Sri Ramakrišne in tesen sodelavec Svamija Vivekanande, ki ga je poslal na Zahod z nalogo, da predstavi vedanto v intelektualnem okolju New Yorka. Njegovo delo je nastajalo na presečišču dveh svetov, indijske tradicije in zahodne racionalne misli. Kasnejša ustanovitev Vedanta Matha v Kalkuti in Darjeelingu potrjuje njegovo zavezanost prenosu izročila brez kompromisov.

Kako postanem jogi nosi pečat tega položaja. Knjiga je hkrati tradicionalna in odprta, sistematična in živa. Deluje kot umirjen uvod v celostno razumevanje joge, kakor jo vidi vedanta, in kot dokument časa, ko se je indijska duhovna filozofija prvič resno soočila z zahodnim svetom.