Pesek in pena je zbirka poetično-duhovnih misli priznanega libanonskega pisatelja, mojstra večne modrosti, in slikarja Kahlila Gibrana (1883–1931). Knjiga je prvič izšla leta 1926 in predstavlja pomemben korak v avtorjevi ustvarjalni poti, med njegovim vrhuncem, Prerokom (1923), ter naslednjo obsežno knjigo, Jezus, sin človekov (1928), ki je bila nestrpno pričakovana po uspehu Preroka. Gibran je vse tri knjige napisal v New Yorku v angleškem jeziku, tako kot prejšnji dve deli, Norega moža (1918) in Znanilca (1920).
Njegov založnik Alfred Knopf ga je spodbudil, da je v zbirko vključil aforizme, ki jih je pisal skozi čas kot stranske rezultate ustvarjanja daljših knjig. Kljub temu se je delo Pesek in pena izkazalo za enega Gibranovih najdragocenejših biserov. Zbirka je bogata z notranjo dramaturgijo, saj začetne misli, ki jih je avtor včasih prevedel iz svojih arabskih besedil, zvenijo sramežljivo, a hitro se stopnjujejo v izrazito izražena stališča s pesniškimi izrazi in izvirnimi poudarki, ki navdihujejo in nenehno presenečajo bralce. V nekaj zaključnih aforizmih se Gibran navezuje na svoje prihajajoče delo o Jezusu.
Veliko misli in občutkov, zapisanih v tej knjigi, je že davno postalo del najbolj znanih duhovnih citatov.
Sedemkrat sem preziral svojo dušo.
Prvič, ko sem videl, kako se uklanja visokosti.
Drugič, ko sem jo videl šepati vpričo človeka s telesno okvaro.
Tretjič, ko je dobila na izbiro težje in lažje, pa je izbrala lažje.
Četrtič, ko je naredila nekaj slabega, potem pa
se je tolažila, češ da tudi drugi počnejo slabe stvari.
Petič, ko je vztrajala v šibkosti,
svoje potrpljenje pa imela za moč.
Šestič, ko je prezirala grdoto obraza,
ne vedoč, da je bila to le ena od njenih mask.
In sedmič, ko je pela hvalnico in to imela za krepost.
Bodite prvi in oddajte svoje mnenje
Predlagani izdelki
Priljubljeni izdelki
Prijavite se na e-novice