Anthony de Mello je bil človek, ki je znal na preprost način govoriti o zelo velikih stvareh. Rodil se je leta 1931 v Indiji, v katoliški družini, in se že kot mlad fant pridružil jezuitom. Šolal se je v različnih državah in v svojem iskanju združeval dve pomembni “šoli” svojega življenja: strogo ignacijansko duhovnost ter odprtost za modrost vzhodnih tradicij. Zato ga mnogi doživljajo kot most med krščanstvom in vzhodnjaškim pogledom na svet.
Kot duhovnik in duhovni spremljevalec ni želel, da bi mu ljudje zgolj verjeli na besedo. Ves čas jih je vabil, naj opazujejo sebe – svoje misli, želje, strahove in navezanosti – brez olepševanja in brez samoprevar. Na seminarjih je uporabljal kratke zgodbe, šale in nepričakovane preobrate, s katerimi je v nekaj stavkih odprl povsem nov pogled na življenje. Ljudem je bil blizu, ker je združeval nežnost in neposrednost: ni obljubljal hitre sreče, ampak prebujenje v resničnost, takšno kot je.
Njegove knjige, kot sta Zavedanje in Pot do ljubezni, izhajajo iz konkretnega dela z ljudmi – iz duhovnih vaj, pogovorov in predavanj po vsem svetu. V ospredje postavlja vprašanje, ali smo v svojem življenju sploh budni ali le delujemo na avtopilotu. Kdor ga bere, pogosto dobi občutek, da ga nekdo prijazno, a odločno predrami iz spanja. Čeprav je Anthony de Mello leta 1987 nenadoma umrl, njegovi uvidi o svobodi, ljubezni in resnici še naprej navdihujejo bralce najrazličnejših prepričanj – od vernikov do tistih, ki preprosto iščejo bolj iskren in preprost način bivanja ter bolj srečno življenje.