Memorandum slovenskemu narodu

Memorandum slovenskemu narodu je knjiga, ki bralca predrami iz ravnodušnosti in ga povabi k razmisleku, kakšno Slovenijo želi živeti in soustvarjati. V nekaj močnejših potezah pokaže, da je prihodnost naroda odvisna od poguma, jasnosti in zvestobe svojim koreninam. To je besedilo, ob katerem človek težko ostane hladen.

Kaj prinaša knjiga Memorandum slovenskemu narodu

V knjigi se razgrinja pogled skupine slovenskih mislecev na stanje sodobne družbe, ki se izgublja v protislovjih zahodne civilizacije in njene samoumevne racionalnosti. Bralec se sreča z razmisleki o tem, kaj zares pomeni demokracija, komu služijo ekonomski in politični sistemi ter kako vplivajo na kulturo, šolstvo, znanost in vsakdanje življenje ljudi. Besedilo odpira vprašanje, kaj je Slovenija kot domovina in kaj nas v resnici povezuje kot skupnost, od jezika in zemlje do nevidnih niti izročila, poguma in dela prejšnjih generacij.

Avtorji v Memorandumu slovenski narod nagovarjajo kot živo skupnost, ne kot abstrakten pojem. Iščejo podobo Slovenije, ki je zasnovana po meri človeka in omike, kjer imajo prostor srce, razum in odgovornost do prihodnjih rodov. Bralec v knjigi najde poziv k prebuditvi človečnosti, k obnovi zaupanja v lastno kulturo in k ustvarjanju prihodnosti, v kateri država ni samo pravni okvir, temveč dom, za katerega skrbimo z zavestnimi odločitvami.

Pobudniki memoranduma:

Biserka Ilin, Nada Košir, Maja Kristan, Tanja Potočnik, Tanja Toplak, Esmeralda Vidmar, Maja Zakotnik, Boris Cepuder, Karel Gržan, Ivan Jurgec, Anton Komat, Aleš Kravos, Živan Krevel, Janez Pretnar, Peter Volgemut