NOČEM UMRETI, NE DA BI ŽIVELA

Nočem umreti, ne da bi živela.
Ne bom se bala padca in ognja.
Raje živim svoje dni, dovolim življenju, da me odpre, razblini moj strah, me naredi bolj dostopno. Razklenila bom srce, dokler ne bo odprlo peruti, postalo bakla, obljuba. Tvegala bom in stopila iz svoje sence, živela tako, da bom vsako prejeto seme predala naprej drugim kot cevt in bom vsak prejeti cvet poslala v svet kot zrel sad.

Kaj je tisto, kar mi v večji meri zbuja radovednost, kot me plaši?

Svetloba vzhaja iz blage teme. Na današnji dan praznujemo rojstvo moje duše v moje telo. Napočil je trenutek popolnega ravnovesja.
Bronasto sonce se dviga na vzhodu, srebrni mesec zahaja na zahodu in osamljen kojot s svojim tuljenjem prebada tišino. Zora. Dan po tem, ko se je rodila koledarska pomlad, čeprav - če sodim po metru in pol snega in vetrovih , ki zavijajo po pokrajini - bi temu stežka pritrdila.