Tulsi - Holy Basil

What is Tulsi?

Tulsi or holy basil is a flowering plant from the mint family with wonderful aromatic leaves.

Origin of Tulsi

Tulsi originates from the Indian subcontinent. Organic India grows tulsi basil in the Uttar Pradesh region, located in northern India at the foot of the Himalayas. It most likely originated from these areas but also grows elsewhere in the Indian subcontinent, Bangladesh, eastern Nepal, China, and much of Southeast Asia.

Properties of Tulsi

Stress relief: Tulsi is considered an adaptogenic herb that supports the body in managing physical and mental stress.
Immune system support: Tulsi basil leaves contain phytochemicals shown to support healthy immune system function.
Detoxification: Research shows it helps with internal cleansing and detoxification, and can support healthy digestion and elimination.
Relaxation: Calming and meditative effect
Protection: Tulsi can help protect the body from toxins and environmental pollutants.
Mental clarity: According to Indian tradition, it brings greater clarity and awareness.

Traditional Use of Tulsi

Tulsi is a symbol of purity in various cultures. It has been used for physical, mental, and spiritual purposes. In traditional folk medicine, it was used to support the immune and respiratory systems, kidney function, heart health, oral health, eyes, and much more. Leaves were prepared in various classical and home remedies such as extracts, powders, and teas.

Traditional Significance of Tulsi

In the ancient Vedic text Bhagavata Purana, Tulsi, also called "Queen of Herbs," is mentioned as the plant incarnation of Lakshmi, wife of Vishnu - goddess of abundance and generosity. In Hindu mythology, Tulsi is considered living gates between heaven and earth, and there is a belief that it is the divine manifestation in the plant kingdom. But Tulsi was not only important in India; when it spread to the West via early trade routes from Asia to Europe, Christians also knew it as "holy" basil and used it in rituals.

Who is Holy Basil - Tulsi for?

Tulsi supplements and tulsi teas are intended for everyone who wants to feel better, relax more easily, and think more clearly. It can be an excellent ally in stress management. Children, pregnant, and breastfeeding women should not consume tulsi basil. If taking pharmaceutical medications, consult your doctor before using Tulsi.

Amla ali amalaki



Latinsko ime: Phyllanthus amblica
Slovensko ime: indijska kosmulja
Druga imena: Amalaki, Abhaya, Amrita, Dhatri, Vayastha, Tisyaphala, Sitaphala
Uporabljen del rastline: sadež
Rastišče: Indija, JV Azija
Okus: bolj kisel a vsebuje vse okuse razen slanega
Vpliv na doše: VP-, K+
Tpliv na tkiva: vsa, povečuje odžas (ojas -esenca vitalnosti)
Delovanje: afrodizično, astringentno, laksativno, hemostatično, hranilni tonik, hladilno, pomlajevalno (za pito)
Duhovne koristi: zaradi sattvične (čiste) kvalitete ima dobrodejen vpliv. Pomirja jezo in uravnoteža čustva.
Uporaba v ajurvedi: za vsa pitta stanja
Previdnost: preveliki odmerki lahko povzročijo drisko, slabost ali glavobol.
Amla je eden najboljših naravnih virov C vitamina.

Phyllanthus emblica je drevo, ki raste v Indiji in jugovzhodni Aziji, znan pa je tudi pod imenom "amla" ali "indijska kosmulja". Rastlina doseže višino približno 20 metrov in ima sivo-rjavo lubje. Listi so svetlo zeleni. Cvetovi so majhni, rumeno-zeleni, brez vonja in se pojavijo v listnih 'pazduhah'. Plodovi, ki so okrogli, imajo premer približno 2-3 cm, so zeleni in postanejo rumeno-rjavi, ko dozorijo. Sadeži so kislega okusa in so bogati z vitaminom C.

Phyllanthus emblica ima v ajurvedski medicini pomembno mesto, saj se uporablja že več tisoč let. V ajurvedski medicini se uporabljajo tako plodovi kot listi in korenine te rastline.  Uporaba amalakija se razteza na različna področja ajurvedske medicine. Najpogosteje se uporablja za izboljšanje prebave in prebavnih težav, saj ima zelo visoko vsebnost vitamina C, ki pomaga pri razstrupljanju telesa in izboljšuje absorpcijo hranil. Amalaki se prav tako uporablja kot imunski stimulant, saj vsebuje veliko antioksidantov in ima protivnetne lastnosti.
Amla ima v ajurvedski medicini številne koristne lastnosti, ki vključujejo:

Antioksidativno delovanje: amla je bogata z antioksidanti, ki pomagajo zaščititi celice pred prostimi radikali, ki lahko poškodujejo celice in povzročijo škodo na DNK.

Podpira prebavni sistem: amla pomaga pri spodbujanju prebave, odpravljanju zaprtja in zmanjševanju vnetij v prebavilih.

Krepi imunski sistem: amla je bogata z vitaminom C, ki je pomemben za delovanje imunskega sistema. Prav tako lahko pomaga pri preprečevanju okužb.

Uravnava krvni sladkor: amla ima hipoglikemični učinek, ki lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Pomaga pri težavah s kožo: amla se lahko uporablja tudi za zdravljenje kožnih bolezni, kot so akne, ekcem in luskavica.

Podpira zdravje las: amla se lahko uporablja tudi za spodbujanje rasti las in izboljšanje njihovega videza. Prav tako lahko pomaga pri preprečevanju izpadanja las in sivenju las.

Pomaga pri uravnavanju holesterola: amla lahko pomaga pri zniževanju holesterola v krvi, kar lahko zmanjša tveganje za srčne bolezni.

Če želite amlo uporabljate za zdravljenje, se po nasvet obrnite k usposobljenemu strokovnjaku.

'Kadimo, kadimo in hišo Bogu priporočimo', s temi besedami je naša babica vsako leto na predbožični večer pokadila celo hišo od kleti do podstrešja. Za ta namen si je iz 'šporgeta' z lopatko vzela nekaj žarečega oglja, na katerega je natresla kadilo. Z zanimanjem sem hodila za njo in ko nje ni bilo več, tudi sama nadaljevala s tem 'zabavnim' početjem, ki je počasi pridobilo globji pomen. Ne le kot spomin na ljubo babico, ampak kot ritual, ki je v naš dom vedno prinašal nekakšno svečanost in svetost.

Ko smo pred, zdaj že desetletji, začeli prodajati kadila v naši trgovini v BTC-ju, smo jih sprva prodali le za peščico in še to zgolj pred božičem. Z leti se je zanimanje za kadila postopoma povečevalo in veseli me, da so danes znova med nami. V resnici nas kadila spremljajo že od nekdaj. V katerokoli kulturo pogledamo, vidimo, da so kadila igrala in še igrajo pomembno vlogo. Lahko bi rekli, da smo priča velikemu povratku.

Tradicija kadilnih obredov sežiganja aromatičnih rastlin je nekaj popolnoma naravnega. Njen namen je bil vedno povezan z ohranjanjem življenja. Lahko gre za podporo fizičnemu, duševnemu ali čustvenemu počutju ali za zaščito proti okužbam. Lahko gre za metodo ohranjanja živil ali za spremljavo verskih, duhovnih in celo magičnih obredov.

Vonjave vedno vplivajo na nas. Odziv nanje je odvisen od naših predhodnjih izkušenj. Lahko gre za arhaične instinkte ali neprijetne izkušnje iz otroštva - vonjave lahko prebudijo in aktivirajo različne aspekte našega notranjega življenja. Ne glede na to ali vzbudijo v nas prijetno ali neprijetno občutje, nam sporočajo eno - nekaj je zaklenjeno v naši kleti - podzavesti in to bi se rado osvobodilo.

Res je zanimivo, koliko ljudi je svet kadil nenadoma popolnoma potegnil vase, kot bi si nekaj dragocenega in izgubljenega, ponovno utiralo pot iz pozabe in si našlo mesto v naših življenjih. Obred s kadili lahko, če smo pri tebi popolnoma prisotni, tako kot obred s čajem ustavi čas in nam omogoči izkušnjo tukaj in zdaj. Na ta način prekinemo svoje mehanicistične vsakodnevne aktivnosti in za kratek čas bivamo v brezčasju. Učinki so pogosto nepričakovani. Lahko opazimo drobne preobrazbe - izkušnje zaradi katerih se bolje zavedamo sami sebe. Eksperimentiranje s kadili nam odpira nov svet zanimivih in koristnih vtisov.

Zgodovina kadil po svetu

V Starem Egiptu je veljal dan brez kadil, za izgubljenega. Zjutraj so prižigali bosvelijo (olibanum, frankincense), opoldan miro in zvečer skrbno pripravljen kyphi. Kot je poročal rimski zgodovinar Plutarh, so kyphi prižigali ponoči, saj je nežno zazibal prebivalce v spanec, prinašal sanje in pregnal skrbi.

Japonci so umetnost dišav razvili do popolnosti. Z občutljivostjo za podrobnosti in estetiko so ustvarili sofisticirano kadilno kulturo oziroma umetnost imenovano Kōdō (eden izmed treh tradicionalnih obredov). Kodo pomeni umetnost zažiganja kadila in uživanje v vonju. Pravijo, da kadilo ni za "vonjanje", ampak za "poslušanje". V Kodoju obstajata dva splošna načina uživanja kadila: »Monko«, pri katerem kadilu prisluhnete in cenite njegov vonj ter »Kumiko«, pri katerem kadilu prisluhnete in prepoznate njegov vonj. Najpomembnejši kadilni materiali na Japonskem so: agarwood, sandalovina, cimetova skorja, klinčki, vrsta ingverja, sivka, sladki koren, pačuli, žafran, himalajski baldrijan, zvezdasti janež in druga zelišča.

Tudi v življenju avtohtonih prebivalcev Severne Amerike imajo kadilni obredi od nekdaj pomembno vlogo. Preko kadilnih obredov v rastlinah moči kot so beli žajbelj, brin, sladka trava, tobak ali cedra, pomaga obnoviti povezavo z naravo kot celoto in z Velikim Duhom. S kadili čistijo, zdravijo in blagoslavljajo.

Tudi med staroselci Južne Amerike so kadila imela in še vedno imajo pomembno vlogo. Njihova najpomembnejša kadila so: kopal, palo santo, tolu... Med najbolj popularnimi pa je les "Palo santo" ali v prevodu Sveti les.

Stephen Augustine razloži o pomenu njihove kadilne tradicije: Smudging Ceremony


Indija - eden najzgodnejših zapisov o čiščenju z dimom izvira iz Ved. Ta starodavna hindujska besedila, napisana v sanskrtu, podrobno opisujejo uporabo kadila kot zdravilnega orodja za podporo pri okrevanju po bolezni in za ustvarjanje čistega, mirnega prostora, v katerem imamo podporo za ozdravitev.
Najpomembnejša kadila v Indiji so: sandalovina, agarwood, indijska bosvelija...

V Afriki so tradicionalni zdravilci in duhovni voditelji zelišča žgali na oglju ali v ogenj metali zeliščni prah, da se je dim širil okoli človeka, v njem pa so se »kopali«.
V Zahodni Afriki so uporabljali kadila N'tabanokò (Cola cordifolia), Ganianko (Combretum mole) in Nèrè (Parkia biglobosa).
V Južni Afriki so uporabljali za obrede Imphepho (Helichrysum odoratissimum), ki je še vedno v uporabi.

V stari Kitajski in po vsej Aziji so bila kadila vedno prisotna v budističnih, taoističnih in šintoističnih templjih ter pri čaščenju prednikov. Najpomembnejša kadila te tradicije so:  agarwood, sandalovina, benzoin, kafra, bosvelija, klinčki, cimet, amber, magnolija, potonika, cipresa...

Staroselci Avstralije že tisočletja gojijo tradicijo čiščenja z dimom za podporo dobremu zdravju, počutju, za zaščito in povezavo z materjo Zemljo. Obredi s kadilom spremljajo vse prehode v njihovem življenju -  od rojstva (zaščita matere in novorojenčka) do smrti. S kadilom izrazijo tudi dobrodošlico obiskovalcem. 
Izvajanje obreda za drugega je darilo in blagoslov.
Tradcionalno uporabljajo: evkaliptus, avstralsko sandalovino, grm emu (Eremophila longifolia), cvetačni grm (Cassinia longifolia), divji pepermint in druga avtohtona zelišča.
Narodni muzej Avstralije je o tradiciji kadilnih obredov posnel tudi kratek filmček, ki si ga lahko ogledate tu: Adrian Brown on smoking ceremonies.

Evropska tradicija uporabe kadil
Kelti so kurili obredne ognje z brinom, jerebiko ali bezgom. Saining je starodavna keltska praksa, kjer s pomočjo ognja in vode prikličejo na pomoč duhove botaničnega sveta za zaščito, čiščenje ali zdravljenje osebe, živali, kraja, predmeta ali celotne skupnosti. Člani skupnosti izmenično »preskakujejo ogenj« skozi dim, da bi se očistili, ozdraveli ali zaščitili. Skozi dim potisnejo svojo živino, dim pa prinesejo tudi v svoje domove. S tem obredom označujejo tudi vse življenjske prehode kot so rojstva, poroke, pogrebi..
V srednjeveški Evropi so ljudje po domovih sežigali rožmarin (proti kugi in drugim okužbam). V 20. stoletju so francoski zdravniki priporočali sežiganje rožmarina in timijana v bolniških sobah in bolnišnicah za čiščenje zraka.

Slovenija - staroverci v Posočju so za svoje kadilne obrede uporabljali sveže brinove in lovorjeve veje, rožmarin in borovo smolo. Drugod so uporabljali dele rastlin, ki so rastle v njihovi okolici.

Obredi s kadilom so zelo lepi. V njih se povežemo s silami narave in s svojim globjim jazom. Očistijo nas negativne energije in nas zaščitijo. Raziščite svojo zgodovino in svoje zeliščne zaveznike, ki jih lahko najdete tudi na svojem vrtu ali v bližnjem gozdu. S spoštljivim odnosom do narave bomo deležni njene zaščite, zdravljenja in blagoslovov.

Ogenj

Ogenj je elementarna sila, je sila transformacije, spremembe. Ogenj uniči staro in naredi prostor novemu. Ogenj očisti in omogoči preporod. Tega se vse bolj zavedamo tudi na Zahodu, saj se povečuje zanimanje za šamanske zdravilne, očiščevalne obrede kot so hoja čez žerjavico in indijanske potilnice Sweatlodge. Vsi ti obredi so povezani z ognjem.
Sedenje ob odprtem ognju v nas vzbuja čarobne, pomirjajoče občutke. Potem, ko je ogenj z novimi načini ogrevanja in kuhanja skoraj izginil iz naših domov, se mnogi ponovno odločajo zanj. Še vedno je živa tradicija kurjenja kresov ob poletnem enakonočju in ob tabornih ognjih. Ogenj je lahko naš prijatelj, ki nas uči tudi o minljivosti pojavnega sveta. Najpomembnejši element v prijateljstvu z ognjem je spoštovanje. Če z njim ne ravnamo spoštljivo in zavestno, se lahko najmanj opečemo.
Ogenj potrebujemo tudi za kadila. Brez plamena ali žarečega oglja ne moremo transformirati rastline v dim. Vonj je subtilna sila, ki lahko vpliva na vse naše centre zaznavanja. Ogenj je tista energija, ki sproži proces preobrazbe. Vonj, ki prihaja iz tlečega materiala je kot duša rastline, ki se sprosti skozi ta proces. Voda se dvigne iz substance kot viden pramen dima in ponese s seboj dušo rastline, ki jo zaznamo kot vonj. To je alkimistični proces transformacije. V njem se esenca rastline loči od grobega materialnega telesa in postane zaznavna našim čutilom kot eterična substanca.

Učinek kadil

Kadila preko čutila voha vplivajo tako na psihološki kot čustveni svet. Vonjave izzovejo takojšnjo čustveno reakcijo - ali nam je vonj všeč ali pa nam ni. Če nam je neka vonjava instinktivno takoj všeč, lahko to razumemo kot znak našega telesa, da potrebujemo to kvaliteto za ponovno ravnovesje. Hkrati to pomeni, da smo odprti za kvalitete te vonjave oziroma rastline. Odpremo se moči rastline, sprejemamo jo in ji dovolimo, da nas deluje dobrodejno. Izbirajte le tiste vonjave ob katerih 'zapoje' vaše srce. Tako se ne morete nikoli zmotiti. Sčasoma lahko začnemo raziskovati tudi vonjave, ki so nas instinktivno odbile. Da bi razvozlali njihovo skrivnost moramo najti pravi ključ. To je neposredno povezano z iskanjem samega sebe. Redna uporaba kadil, ki so nam prijetna, sprošča naše napetosti, harmonizira telo, um in dušo. Počasi se odpiramo tudi kadilom oziroma kvalitetam, ki so nam bile sprva neprijetne. Naša energija je vedno bolj pretočna in v nas je vedno več moči. Naša izkušnja s kadili je odvisna tudi od našega trenutnega počutja in naše namere. Prižiganje kadil vedno ustvarja povezavo s subtilnejšimi ravnmi. Naše skrbi dvigne v višje dimenzije, od koder prihaja podpora in izpolnitev. Enako je z našimi molitvami in dobrimi željami. Kadila omogočajo, da vstopimo v metafizično kraljestvo kreativne sile, kjer izvira vsa manifestacija.

Načini uporabe in pripomočki za kadila

Skozi tisočletja uporabe kadil, so se razvile mnoge metode in načini priprave kadil ter sežiganja kadil. Vseeno so tradicionalne metode podobne po vsem svetu.

Klasične dišeče palčke

Njihova uporaba je zelo razširjena, saj so zelo praktične. Prižgi na eni strani in čez nekaj sekund ugasni plamen, če ne ugasne sam. Dišeča palčka bo počasi zvrha izgorevala in širila svoj vonj po prostoru. To metodo naj bi razvili budistični menihi v Indiji.
Na splošno ločimo dve vrsti dišečih palčk:

1. Palčke, ki imajo podporno leseno, bambusovo palčko.
Te so najbolj razširjene v Indiji. Naredijo jih tako, da dve tretjini tanke bambusove palčke prevlečejo z vlažno pasto narejeno iz visokokakovostnega lesnega prahu (sandalovina, cedra, agarwood). Tega pomešajo z tekočim gumi naravnim sredstvom za vezavo, aromatičnimi dodatki v prahu ali eteričnimi olji. Dišeče palčke so gotove, ko se pasta posuši. Dandanes dišeče palčke tudi parfumirajo za bolj eksotično noto, vendar so ti parfumi pogosto sintetični. Pri izbiri dišečih palčk je najbolje zaupati svojemu nosu.
Vabimo vas, da si ogledate našo ponudbo indijskih dišečih palčk.

2. Palčke brez lesene podpore.
Ta metoda proizvodnje nekoliko spominja na izdelavo testenin. Pripravljeno aromatično pasto iztisnejo kot kačo in pustijo, da se posuši. Prednost teh palčk je, da ni včasih motočega vonja po gorečem bambusu. Posebej čiste in naravne takšne dišeče palčke prihajajo iz tibetanske tradicije pa tudi iz Nepala. Ker so takšne dišeče palčke navadno predebele za običajne podstavke, jih lahko zapičimo v drobni pesek, ki ga nasujemo v posodico. Če želimo palčko prej ugasniti, jo enostavno obrnemo in goreči del zapičimo v pesek. Tudi japonske palčke so brez bambusa. So pa precej tanjše od tibetanskih in imajo večinoma priložen mali podstavek v embalaži. Vonj japonskih palčk je veliko nežnejši, bolj sofisticiran. Dražji proizvajalci ne uporabljajo umetnih dišav in veziv, cenejše dišeče palčke pa jih lahko vsebujejo. Natančne sestavine so bile vedno skrivnost proizvajalca.

Dišeče spirale

so narejene na podoben način kot palčke brez bambusa.

Dišeči stožci in druge oblike

Dišeči stožci so zelo priljubljeni zaradi preproste uporabe. Prižgeš na vrhu in pustiš, da počasi tli. Stožce delajo v Indiji, v Indoneziji, na Japonskem in Kitajskem ter celo v Evropi. Ker ne razvijejo visoke temperature, jih lahko položimo na majhen keramičen podstavek. So tudi praktični pri potovanjih.

Kadila ameriških staroselcev

V tradiciji ameriških staroslecev uporabljajo kadilne svitke, ki so narejeni iz rastlin moči: beli žajbelj, vejice cedre, vejice brina, puščavski žajbelj... Svitke pripravijo tako, da najprej na pravilen način porežejo rastline, vejice oziroma grmičke in jih povežejo v svitke. Te pustijo na suhem ter temnem mestu, da se popolnoma posušijo. Pravilen način nabiranja zelišč pomeni, da jih nabirajo na določene dneve, ure in, da so pri nabiranju zbrani in spoštljivi do rastlin. Prav tako se zahvalijo za njihov dar vitalne energije. Posušen svitek prižgejo na vrhu, pustijo da dobro zagori, nato zamahnejo z njim po zraku, da plamen ugasne. Svitek potem tli in se dimi ter oddaja svoj zeliščni vonj. Z njim čistijo vse - tipije in drugie prostore, predmete in seveda ljudi. Na ta način odstranjujejo negativne vplive, zdravijo in blagoslavljajo.
Sladko travo (sweet grass) spletejo v kite, posušijo in prižgejo na enem koncu.

Čista kadila iz rastlinskih substanc

To so razne rastlinske smole, les in zeli, ki jih polagamo na kadilne brikete, žareče oglje ali kadilne mrežice. Sežiganje posameznih čistih substanc nam omogoči, da se spoznamo s posameznimo rastlinsko osebnostjo in izkusimo naš lasten specifičen odziv na lastnosti njenega vonja. Vonj, ki ga oddaja rastlina pri sežiganju, ustvarjajo predvsem eterična olja. Ta so sredstva za komunikacijo v rastlinskem svetu. Vsakdo na svoj način dojema vonjave in tudi razvije svoj pristop v uporabi kadil. Naučiti pa se je potrebno, kako se jih uporablja in katero metodo izbrati.

Načini sežiganja kadil

1. Žareče oglje ali briket
Ker nima vsakdo doma kamina ali peči, kjer bi lahko dobil žareče oglje, so na voljo posebni kadilni briketi različnih dimenzij. So okrogli z majhno vdolbino na sredini. Pod njim toliko časa držimo vžigalico oz plamen, da se zasliši prasketanje. Briket lahko držimo s posebno prijemalko. Ko zaprasketa položimo briket v kadilno posodico s kremenčevim peskom ali na mrežico podstavka. V vdolbinico nasujemo kadilo, ki se na vročem briketu začne dimiti. Nekoliko se dimi tudi briket. Briket tli tudi do 40 minut, odvisno od velikosti. Ker briketi privlačijo vlago, jih je potrebno hraniti na suhem (dobro zaprte).

Kadilne posodice brez mrežice za uporabo briketa

Za brikete potrebujemo ognjevarno posodico, ki ne bo poškodovala podlage pod njo. Priporoča se posodico na nogici ali nogicah ali pa v posodico nasujemo kremenčev pesek, ki prepreči, da bi se posodica pregrela. Briket za dobro tlenje potrebuje dovolj kisika, zato se dobro obnesejo posodice z odprtinami. Dober je tudi pesek a vanj z vilicami prej zarišemo zareze, da bo pod briket prišlo več kisika.
Za prenašanje kadila po prostoru so priročne posodice z ročajem.


Kadilne posodice - kadilnice s širšo mrežico za uporabo briketa

To so posodice, ki imajo zgoraj širšo mrežico, na katero položimo tleči briket. Vse kadilne posodice je potrebno vedno imeti pod nadzorom, dokler nismo prepričani, da je briket ali ogenj ugasnil. Nekatera kadila so zelo vnetljiva, zato najprej preizkusimo majhno količino.



2. Kadilne posodice z mrežico iz nerjavečega jekla s čajno svečko
To so posodice z zelo gosto mrežico - sitom, na katerega polagamo kadila, pod njih v posodico pa čajno svečko. Plamen pod sitom bo počasi topil oziroma sežigal kadilo, ki se ne bo tako dimilo a bo vonj bolj čist in intenziven.
Ta način je najbolj primeren za naslednje smole: mira, guggul, bosvelija, mastika, sandarak in benzoin. Bolj tekoče smole (npr elemi) kadimo skupaj z lesom, ki bo nekoliko vpil tekočo smolo.

Pred uporabo je potrebno sito očistiti. To naredimo tako, da s spodnje strani pritisnemo na (seveda popolnoma ohlajeno) sito, da z njega odpadejo strjeni ostanki kadil. Če š kaj ostane, to požgemo z direktnim plamenom. Na koncu lahko sito očistimo še s posebno kovinsko krtačko. Ker je sito iz nerjavečega jekla, ga lahko umijemo z blagim detergentom in ga tako ohranjamo bleščeče čistega.

Kadilna bosvelija - Boswellia - Frankincense - Olibanum

Bosvelija je srednje velika rastlina, lahko je drevo ali grm, ki raste v tropskem področju Azije in Afrike in je znana po svoji dišeči smoli. Različna prst in podnebje ustvarjajta raznolikost smol, celo znotraj ene same vrste. Drevesa začnejo proizvajati smolo pri starosti 8 - 10 let. Smolo prodobivajo na ta način, da v deblo naredijo majhen plitev rez in odstranijo del skorje. Iz zareze se prične izločati mlečku podobna substanca, ki na zraku koagulira. Smolo pobirajo ročno.
Aromatična smola je zelo cenjena po svojih zdravilnih in spiritualnih lastnostih. Kot kadilo so jo uporabljali pri verskih obredih že stari Egipčani. Iz vseh vrst bosvelije pridobivajo pravo Frankincense kadilo. Vsako je na voljo v različnih kvalitetah, odvisno od obdobja 'žetve'.

Pet glavnih vrst bosvelije:
1. Boswellia sacra
2. Boswellia frereana
3. Boswellia papyrifera
4. Boswellia serrata
5. Boswellia carteri

Boswellia sacra

Izvor: Arabske države (Oman, Jemen, tudi Somalija)
Vonj: svež, smolast, čudovito lahka nota. Izredno cenjen!
Lastnosti: je eno najstarejših kadil. Smola drevesa vrste Boswellia sacra velja za biblično sveto kadilo, saj je bilo po svetopisemski zgodbi eno od treh daril novorojenemu Jezusu.
Boswellia Sacra čisti duha, posreduje med materialnim in duhovnim svetom, navdihuje, prebuja duhovnost, pomaga pri udejanjanju zamisli. Je dragoceno meditacijsko kadilo. Za čiščenje prostora. Očisti prostor slabih energij oziroma sil. Prinaša mir in zadovoljstvo.
Kapljičasti koščki smole so zelo veliki in odlično kadilo. Ker so v Omanu v preteklosti prekomerno (brez počitka) izkoriščali drevesa bosvelije za pridobivanje smole, je nadzor nad celotnim postopkom prevzela vlada in zelo omejila mednarodno trgovino s kadilno bosvelijo.

Boswellio Sacro lahko naročite na tej povezavi.

ČISTO NEEMOVO OLJE – TEKOČE ZLATO NARAVE

Hladno stiskano olje iz semen indijskega neemovega drevesa ima 4000 letno tradicijo uporabe. Neemovo drevo pogosto imenujejo tudi ' vaška lekarna' ali 'drevo 40 zdravil'.

Sodobna znanost je v neemovem olju identificirala več kot 200 snovi, ki imajo antivnetno, antibakterijsko, antivirusno, antiglivično in instekticidno delovanje. To pojasnjuje tudi njeno široko področje uporabnosti.

Ste vedeli, da neemovo drevo od vseh rastlin na svetu pretvori največjo količino CO2 v kisik?

ZDRAVJE LJUDI

Neemovo olje je primerno za vse vrste problemov s kožo, lasmi ali lasiščem, vključno z naglavnimi ušmi. Nanesite nekaj kapljic olja 2 do 3x dnevno na suho ali vzdraženo področje. Za probleme z lasiščem, zmešajte enako količino olja in šampona. Nanwesite na mokre lase in nežno vmasirajte v lasišče. Pustite na lasišču 15 minut in nato sperite. Neemovo olje je bogato z dolgoverižnimi maščobnimi kislinami. Na kožo deluje zelo nežno, hranljivo in blažilno. Lahko se uporablja tudi vsakodnevno. Če simptomi vztrajajo, obiščite zdravnika.

ZDRAVJE ŽIVALI

Nanesite živali enkrat dnevno na ranjeno ali vzdraženo področje. Za preprečevanje običajnih problemov, nanesite nekaj kapljic enkrat tedensko na zadnji del vratu ali repa.

Druga možnost: zmešajte 15 ml neemovega olja in pol žličke nežnega emulgatorja v 500 ml tople vode. Pomešajte in poškropite ali nanesite z gobico kolikor in kadar je potrebno. Neemovo olje lahko dodate tudi šamponom za domače živali – 1 žlico olja in 1 žlico šampona zamešajte v pol vrča tople vode. Vmasirajte v mokro dlako in pustite 15 minut predno sperete.

Če simptomi vztrajajo, obiščite veterinarja.

GNOJILO ZA VRT

Z krepko in zdravo rast ter boljši donos lahko namočite ali poškropite prst. Zmešajte 5-10 ml (1-2 čajne žličke) neemovega olja in nekaj kapljic nežnega emulgatorja v 1l tople vode. Namočite prst in omogočite rastlinam, da sistematično izkoristijo fosfor ter minerale. Prav tako za okoli 15% povečuje populacijo deževnikov v prsti, ki pomagajo zračiti prst.

Naše neemovo olje je naravni produkt, brez dodatkov in konzervansov.

Neemovo olje se začne strjevati pod +25 C. Če se olje strdi, plastenko za nekaj minut preprosto potopite v toplo vodo in nežno mešajte, dokler se ne stopi.

Ni za notranjo uporabo. Hranite otrokom nedosegljivo. Preden prvič nanašate na kožo, olje najprej preizkusite na manjšem področju kože.

Neem olje je na voljo v teh pakiranjih: 30 ml, 250ml, 500 ml in 1000 ml.

Ašvagandha je indijski ginseng, ki dviguje vitalnost in deluje kot tonik za živce

Botanično ime te rastline je Withania somnifera, druga imena pa so zimska češnja in indijski ginseng.

Ašvagandha v sanskrtu pomeni "vonj konja". To ime verjetno nosi zaradi vitalnosti 'konja', ki jo prinaša. Grmički Ašvagandhe rastejo na Himalaji, v zahodni Indiji in tudi Bengaliji. Uporablja se korenina.  Ašvagandha je adaptogeno zelišče, ki ga stoletja uporabljajo kot vir energije in vitalnosti. Povečuje odpornost za stres, izboljšuje spomin in ščiti pred s stresom povezanimi tesnobo in  psihološka neravnovesja. Pripomore pri pomlajevanju uma in telesa. V vedski tradiciji je visoko cenjeno kot rasayana, tonik, ki omogoča dolgo in vitalno življenje. Uporablja se pri vseh oblikah šibkosti - pri otrocih, starejših, pri kronično bolnih, pri izčrpanosti zaradi dela, pomanjkanja spanja ali živčni izčrpanosti. Za regenerativne učinke jo zamešamo v mleko, mu dodamo malo surovega sladkorja, medu, pippalija (vrsta popra) in basmati riža.

Najbolj znane lastnosti  Ašvagandhe:

- bogata z antioksidanti
- močan adaptogen (krepi odpornost za učinke stresa)
- močan antistresni agent
- dviguje vitalnost
- povečuje libido
- izboljšuje delovanje možganov in živčevja pri boleznih centralnega živčnega sistema
- zmanjšuje adrenalno izčrpanost oziroma izčrpanost nadledvične žleze in je zato v pomoč pri stanjih izgorelosti
- regenerira hormonski sistem
- omogoča globje spanje
- krepi pred in po kemoterapiji
- zavira rast in zmanjšuje tumorje

Kaj je beli kalifornijski žajbelj (Salvia Alpine) in kje raste?

Beli žajbelj (Salvia apiana) je zelišče, ki je najbolj poznano po svojem aromatičnem dimu, ki ima izjemne čistilne lastnosti. Raste na suhih in vročih puščavskih območjih vzdolž kalifornijskega obalnega gorovja. Je trajnica z dolgimi, belo-sivo-zelenimi listi in belimi cvetovi. Rastlina ima pomembno mesto v številnih tradicijah po svetu, predvsem pa med severno ameriškimi staroselci.

Uporaba belega žajblja po svetu

Beli žajbelj se že stoletja uporablja v različnih kulturah po svetu za različne namene. Uporablja se kot kadilo, da očisti negativne energije v prostoru ter dvigne vibracije. Poleg tega se beli žajbelj pogosto uporablja pred raznimi obredi, meditacijo, v pripravah na pomembne dogodke ali za dvig energije. Z obredom prižiganja belega žajblja in drugih kadil prečistimo um, telo in duha.

Tradicionalna uporaba belega žajblja med severnoameriškimi avtohtonimi ljudstvi

Zaradi širokega spektra koristnih učinkov beli žajbelj med avtohtonimi Američani (Indijanci) že od nekdaj velja za svetega. Beli žajbelj ima bogato tradicijo uporabe med severnoameriškimi avtohtonimi ljudstvi, še posebej med indijanskimi plemeni kot so Navaho, Apači in drugi. Uporabljajo ga za različne namene, kot so čiščenje prostora, odstranjevanje negativnih energij, priprava na pomembne obrede, zdravljenje in povezovanje z duhovnim svetom. Rituali uporabe belega žajblja so bili in še vedno so pomemben del njihove kulture in duhovne prakse.

Žajbelj potrebuje za dimljenje dovolj zraka. Severni indijanci v ta namen uporabljajo ptičja peresa. Dim predstavlja molitve, ki gredo v kozmos, zato ob kadilu izgovarjajo svoje molitve. V indijanskih obredih se obračajo na energije štirih smeri neba (sever, jug, vzhod, zahod) oziroma štiri močne vodnike - živalske duhove: beli bivol, kojot, orel in grizli, ki pa so povezani tudi z štirimi elementi: zemlja, voda, ogenj, zrak.

Sever - duh belega bivola: prizemljuje, ščiti, daje znanje o življenju in smrti. Vlada elementu zemlje.
Jug - duh kojot: predstavlja bister in hiter um in vlada čustvom ter elementu vode.
Vzhod - duh orla: predstavlja navdih, daljnovidnost, zaščito, čiščenje in vlada elementu zraka.
Zahod - duh medveda grizlija: predstavlja energičnost, moč, odločenost, čiščenje. Vlada elementu ognja.

Učinki dima belega žajblja

Najpomembnejši učinek belega žajblja je čiščenje energije. Prav tako naj bi prinašal zaščito, jasnost uma, občutek miru ter harmonije.

Kadilo belega žajblja v sodobnem življenju

V sodobnem življenju se povečuje zanimanje in uporaba belega žajblja, posebno med duhovno ozaveščenimi posamezniki, ki iščejo naravne načine za čiščenje aure, prostora in predmetov.

Kdaj se priporoča uporaba kadila belega žajblja?

S kadili čistimo energijo. Več ko bomo 'kadili', bolj jasno bo postajalo naše življenje in lažje se bomo premaknili naprej. Zelo pomembno je, da skrbimo za to, da prečiščujemo sebe in svoje okolje. Iz starih kultur izhaja prepričanje, da v prostor, kjer je prisoten dim žajblja, slabe sile ne morejo vstopiti.

Kdaj torej uporabiti kadilo belega žajblja?

Kadarkoli začutimo potrebo, da prečistimo energijo - svojo ali v okolju, še posebno pa ob naslednjih priložnostih:

• za čiščenje doma, pisarn
• pred meditacijo ali pa kot del duhovne prakse
• pred selitvijo
• po prepiru
• ob žalovanju
• po prihodu iz velikih zborovanj oziroma množic
• ob slabem počutju
• ob polni luni
• ob žalovanju
• ob stresu
• za čiščenje kristalov, nakita in drugih predmetov
• pred energijskimi zdravljenji in šamanskimi obredi itd

Opozorila pri uporabi kadila belega žajblja

Pri uporabi kadila belega žajblja je pomembno upoštevati nekaj opozoril. Z ognjem vedno ravnamo previdno, spoštljivo in ne puščamo kadila brez nadzora ter v bližini otrok. Prižgano kadilo postavite v ognjevarno posodo ali v školjko, ki jo položite na trdno površino, na varno razdaljo od vnetljivih materialov. Prostor po uporabi dobro prezračite. Nekateri imajo že ob dimljenju odprta okna.

Kako uporabljamo kadilo belega žajblja?

Priprava: Prižgite konico belega žajblja s pomočjo vžigalice ali sveče. Pustite, da se zagori.
Plamen pogasite: Ko dobro zagori, pihnite na plamen ali pomahajte s svitkom po zraku, da ogenj ugasne in se začne kaditi. Dim naj bo močan, a ne preveč gost.

Pokadite prostor: s kadilnim svitkom ali z lističi v ognjevarni posodi pojdite po prostoru, ki ga želite očistiti ali blagosloviti, in pri tem z roko ali peresom razpršite dim v vse smeri. Posebno pozornost posvetite kotom, oknom, vratom in drugim območjem, ki bi jih želeli očistiti.

Določite svojo namero: med obredom s kadilom, lahko vizualizirate ali izrečete svojo namero, kot na primer čiščenje negativnosti, privabljanje pozitivne energije ali blagoslov prostora.

Ko končate, postavite kadilo v ognjevarno posodo ali školjko ter počakajte, da dim popolnoma ugasne. Lahko pa ga enostavno ugasnete tudi v vodi ali pesku (ter ostanek kadila posušite oziroma shranite za najslednjič). Bodite previdni, saj bo posoda še vedno vroča.

Oglejte si našo ponudno: Beli žajbelj