Otrok in ločitev staršev

Da bi odrasli lažje razumeli otroke

Ocenite izdelek
Jezik:
Leto izdaje:
Mere:
12.5 x 15 cm
Strani:
104
Vezava:
13,90 
Ni na zalogi
9789619128121
Ločitev staršev je za otroka boleč dogodek. Število ločitev v razvitem svetu narašča in tudi v Sloveniji postaja ta pojav skoraj vsakdanja izkušnja. Po statističnih podatkih razpade že vsaka tretja zakonska zveza, zato nehote postajamo do tega problema vse manj občutljivi. Vendar za družino predstavlja ločitev zelo stresno in bolečo preizkušnjo, v kateri ne ostane nihče neprizadet. Zlasti otroci doživljajo velike čustvene težave in stiske, saj se morajo soočiti z izgubo varnosti in ljubezni. Življenje v družini se spremeni, največkrat eden od staršev odide. Žalovanje za izgubo starša je normalen proces in otrok potrebuje kar nekaj časa, da se prilagodi na nove življenjske okoliščine.

Otrok mora slišati zagotovilo, da ga bosta imela oba starša kljub ločitvi še naprej rada. Vsi otroci doživljajo ločitev kot motnjo, a se lahko nanjo različno odzivajo. Na to vplivajo otrokova starost, njegov temperament, druge osebnostne značilnosti in sam splet okoliščin, v katerih se ločitveno dogajanje odvija. Pomembno je, da pri otroku prepoznamo znake stresa in mu zagotovimo ustrezno podporo. Veliko otrok ima čustvene in vedenjske težave (strah, jok, razdražljivost, osamitev itd.), nemalokrat se pojavijo fizične težave (glavobol, bolečine v trebuhu, izguba apetita, motnje spanja in odvajanja) ali pa prevzamejo nove navade (sesanje prsta, sanjarjenje pri belem dnevu, pretirana pridnost, uporništvo itd.). Nekateri otroci bodo veliko spraševali, drugi se sprva ne bodo odzvali. Vendar oboji potrebujejo dovolj informacij, da izvedo, kaj se v družini dogaja in kakšno bo njihovo nadaljnje življenje. Pogovor mora biti prilagojen otrokovi starosti in zajemati temeljno sporočilo, da otrok ni kriv za razhod svojih staršev. Slišati mora zagotovilo, da ga bosta imela oba starša kljub ločitvi še naprej rada. Če starša zaradi lastnih težav ne zmoreta zagotoviti otroku potrebne pozornosti, je dobro, da otroku
omogočita pomoč drugih oseb (babica, dedek, brat, sestra, vzgojiteljica itd). Otrok se bo lažje spoprijemal s težavami in se drugače odzival, če bo imel na voljo v bližini drugo osebo, ki mu bo ohranjala občutek varnosti. Pogovor mora biti prilagojen otrokovi starosti in zajemati temeljno sporočilo, da otrok ni kriv za razhod svojih staršev.


Ostali avtorji knjige: Natalija Starič Žikič, Vilma Borucky, Andreja Križan Lipnik, Miha Černetič, Irena Perpar, Katja Valenčak.

Bodite prvi in oddajte svoje mnenje