Slovenci

Ocenite izdelek
Jezik:
Leto izdaje:
Mere:
22,80 x 16,50 cm
Strani:
358 strani
Vezava:
29,95 
Ni na zalogi
9789616654760

Na prevod knjige Slovenci (Die Slovenen), ki je v nemščini izšla leta 1881, v času Avstro-Ogrske, in ki govori o naši zgodovini, smo Slovenci čakali kar sto trideset let. V njej je opisan drugačen pogled na zgodovino Slovencev, ki je bil našim prednikom še dobro znan, mlajšim rodovom pa je še sedaj skrbno prikrit in sistematično predrugačen. Njeni avtorji so bili visoko izobraženi Slovenci, profesorji in doktorji zgodovine ter jezikoslovja. V nasprotju s svojimi današnjimi kolegi ti niso le dopuščali, temveč tudi znastveno obravnavali Slovensko staroselsko teorijo (Venetsko teorijo).

Knjiga je iz zbirke »Ljudstva Avstro-Ogrske – etnografski in kulturno-zgodovinski oris«, njen namen pa je bil predstaviti Slovence drugim narodom v Avstro-Ogrski. Sodi med zgodnejše knjige, ki obravnavajo Slovence zgodovinsko in narodopisno; opisuje naše prednike od četrtega do devetnajstega stoletja.

Josip Šuman piše, da so bili Sloveni poseben rod, ki ni istoveten z današnjim pojmom Slovani. Je pa ta poseben rod dal ime vsem, ki se danes uvrščajo med Slovane. Sloveni ali Slovenci so bili naseljeni od Črnega morja do Baltika. Njihova plemena so imela imena: venetski/beneški Slovenci, karantanski/noriški Slovenci, panonski Slovenci, dakijski Slovenci in bolgarski Slovenci. Mednje so se v sedmem stoletju priselili Bolgari, Srbi in Hrvati, v desetem stoletju še Madžari. Vsi ti so staroselskim Slovenom zavladali in jih počasi asimilirali. Današnji Slovenci in Slovaki smo ostanek prej omenjenih Slovenov.

Najpomembnejše ugotovitve, ki izhajajo iz knjige Slovenci (Die Slovenen), lahko strnemo v naslednje vsebinske sklope:

1. O imenu Slovenci, Sloveni, ki je izvirno ime starodavnih slovenskih rodov in je konec 18. stoletja postalo osnova za nastanek novega umetnega pojma Slovani.

2. O različnih mnenjih glede pradomovine Slovencev ali Slovenov.
V knjigi sta dopuščeni obe hipotezi, tako staroselska kot priselitvena. Pri priselitveni gre za bistveno drugačno tezo in drugo obdobje priselitve, kot je v veljavi danes! Pradomovine "Slovanov" za Karpati (vzhodno od Karpatov) v tako imenovanih Pripjatskih močvirjih oziroma Pripjatskem barju namreč ne omenja niti z eno samo besedo! Danes velja prav to področje za pradomovino Slovanov oziroma Praslovanov, od koder naj bi se selili na vse štiri strani neba. Zanimivo bi bilo zvedeti, kje so novejši zgodovinarji našli vire o tem preseljevanju, še prej pa kje so našli vire o tej pradomovini.

3. O starih slovenskih plemenih.
Slovenci so bili v stari dobi razdeljeni na več plemen. Po dr. Miklošiču so to: venetski/beneški, karantanski/noriški, panonski, dakijski in bolgarski Slovenci. Mednje so se v 7. stoletju priselili Bolgari, Srbi in Hrvati, v 10. stoletju pa še Madžari. Vsi ti so staroselskim Slovenom zavladali in jih počasi asimilirali. Današnji narodi Bolgari, Srbi in Hrvati so tako, genetsko gledano, sinteza pravih priseljenih Bolgarov, Srbov in Hrvatov ter staroselskih Slovencev. V poznejšem obdobju je na njihovo etnogenezo močno vplivala še turška zasedba. Podobno velja tudi za Makedonce, ki pa so za razliko od prej navedenih treh narodov ohranili največ prvin slovenskih staroselcev.

4. O domovini staroslovenskega jezika in njegovem pomenu v 9. stoletju.
Jezik, ki so ga govorili panonski Slovenci v 9. stoletju in seveda tudi prej, je imenovan staroslovenski. Je najbližji našemu novoslovenskemu - pisanemu in tiskanemu v slovenskih knjigah od Trubarja naprej. Vse do dvajsetega stoletja se je delno ohranil tudi na obrobju nekdanje Panonije kot pisni jezik tako imenovanih Ogrskih Slovenov ali Slovencev (Prekmurcev, Porabcev in Medmurcev ter med 16. in 19. stoletjem tudi Bezjakov ali t. i. Kajkavcev). Ta jezik se je s pomočjo pisane besede in pregnanih učencev svetega Metoda (pod vodstvom Gorazda, Klemena, Nauma, Angelarja in Save) širil naprej na jug in potem še na vzhod ter s tem širil tudi slovensko ime med čezdonavska neslovenska plemena ali ljudstva Antov. Stoletja pozneje so se potomci teh ljudstev zaradi zgodovinskega spomina in pod vplivom politične panslovanske ideje sami uvrstili med umetno ustvarjene Slovane, Slavene ali Slavjane, ki v zgodovini pod tem imenom dejansko niso nikdar obstajali.

5. O staroslovenski literaturi ali literaturi panonskih Slovencev v 9. stoletju.

6. O zgodovinski slovenski pokrajini med rekama Dravo in Savo - Panonski Sloveniji.
Pokrajina med rekama Dravo in Savo do Gozda je do 17. stoletja pripadala panonskim Slovencem in ne Hrvatom, ki so tja pribežali skupaj s Srbi kot begunci pred Turki. Zlasti je pomemben opis slovenske jezikovne meje na jugu okrog leta 1880, ki ga v svojih novejših delih slovensko zgodovinopisje in jezikoslovje ne upošteva.

7. O slovstvu panonskih Slovencev v obdobju od 16. do 18. stoletja. Literatura pisana v 16., 17. in delno še v 18. stoletju na področju Panonske Slovenije pripada slovenskemu jeziku in ne hrvaškemu.

8. O umetnikih in znanstvenikih med Slovenci.

Bodite prvi in oddajte svoje mnenje