Vrtnar Gitandžali

V času, ko se je izčrpavalo življenje Evrope v hlastnem pohlepu po bogastvu, v neutešeni žeji po slasteh, v nenasitnem gladu po uživanju in brutalni borbi za moč in oblast, ko so nekateri videli v človeku le navaden stroj za pomnoževanje njih materijalnega blagostanja in je naša civilizacija dobivala že oblike kanibalizma, je vstal v Indiji glas, ki je govoril o nasprotnem nauku: o preziranju in zaničevanju bogastva, o plemenitosti notranjega življenja, o tem, da človek ni samo telo, ampak tudi duh, ki se mora odkrivati samo v ljubezni in da obstoja nespremenljivo načelo, iz katerega vse izhaja in h kateremu se vse zopet vrača(Rabindranath Tagore)