Judith Rich Harris

"Ljubko pronicljiv in popolnoma prepričljiv napad na praktično vsa področja dogme o razvoju otrok."

Malcolm Gladwell, avtor Prelomne točke

Zakaj smo ljudje tako različni?
Zakaj so otroci tako različni?
Zakaj so otroci iz iste družine tako različni?

Nekateri imajo smisel za glasbo, drugi za modo, tretji so nagnjeni h kriminalu, itd. Je to vpliv genov, vzgoje, vsakega nekaj? Starše običajno krivimo za vse dobro in slabo pri otrokovih lastnostih. A če vam povemo, da je vpliv staršev na oblikovanje otrokovih čustvenih in miselnih lastnosti v resnici zelo majhen, tega verjetno mnogi ne verjamete. Preberite knjigo razvojne psihologinje Judith Rich Harris, finalistke izbora za Pulitzerjevo nagrado, OTROKA OBLIKUJEJO VRSTNIKI. Presenečeni boste, kako otrok v resnici odrašča in kako se oblikuje njegova osebnost.

Kaj lahko storijo starši?

Naj začnem z resnično zgodbo, v kateri moj kolega David Lykken pripoveduje o dvojčicah, ki sta odraščali ločeno. Eno je na univerzi v Minnesoti preučevala skupina, katere član je bil.
Ločili so ju že v otroštvu in sta odraščali v različnih domovih posvojiteljev. Ena je postala pianistka, dovolj nadarjena, da je igrala kot solistka z minnesotskim orkestrom, druga ne zna zaigrati ničesar.
Ker sta imeli iste gene, je lahko razlika samo posledica vpliva okolja.
Skoraj gotovo je bila ena izmed krušnih mater učiteljica glasbe, ki je doma poučevala igranje klavirja. Posvojitelja druge dvojčice pa sploh nista imela posluha za glasbo.
Le da so nemuzikalni starši vzgojili koncertno pianistko, in da tista, ki je odraščala pri učiteljici klavirja, ne zna zaigrati niti ene note.

Česa se otroci naučijo doma

David Lykken, ki je začel poklicno pot kot klinični psiholog in odkril veliko novega na več področjih psihologije, je ohranil vero v moč staršev, da oblikujejo življenje otrok. Primer teh dvojčic razlaga takole:
Mati, učiteljica klavirja, je posvojenki predlagala, da bi jo učila, vendar ni vztrajala, medtem ko je bila druga krušna mati, sama prav nič glasbeno nadarjena, odločna, da se bo njena posvojenka učila klavirja in da mora iz tega potegniti kar največ. Hčerino zgodnje okolje je oblikovala trdno in dosledno.
Nemuzikalna mati je vztrajala, da se mora hči učiti igranja na klavir, in preverjala, ali redno vadi. Deklica je gotovo imela tudi nekaj prirojenega talenta, saj vsi otroci, ki imajo odločne matere, ne postanejo koncertni pianisti. Vendar bi bil brez materine odločnosti hčerin talent zapravljen.
Dvojčica z neodločno materjo ne zna zaigrati niti note.

“Ocenjujem, da visok ali nizek status v skupini vrstnikov trajno zaznamuje človekovo osebnost. Otroci, ki so nepriljubljeni v vrstniški skupini zelo težko premagajo to oviro tudi kasneje v življenju. Tudi meni se je godilo podobno.”