Samurajske strategije

Write a review
Cover:
Language:
Published:
21,90 
Out-of-stock
9789616769136

V knjigi Samurajske strategije Boyé Lafayette De Mente poskuša s preprostimi besedami predstaviti in razložiti filozofijo, strategije in zmagovalne tehnike, ki jih je Musaši s knjigo petih prstanov želel posredovati svojim učencem. V knjigi, ki je pred vami, ne boste našli navodil za bojevanje z mečem. Spoznali se boste s filozofijo, pravili in pristopi, ki izhajajo iz samurajskega kodeksa. Na razumljiv način vam bo avtor predstavil, kako samurajska filozofija deluje v vsakdanjem življenju.

Samurajske strategije - 42 bojevniških skrivnosti iz Musašijeve Knjige petih prstanov

Ko slišimo besedo samuraj, se nam pred očmi pojavijo podobe japonskih bojevnikov z dolgimi lasmi, v zanimivih oblačilih in z mečem v roki. Samuraje na Zahodu še vedno vidimo kot brezsrčne bojevnike, ki se niso bali smrti, redkokdo pa se zaveda, da so živeli zelo poduhovljeno življenje. Značaj in obnašanje samuraja je določal etični kodeks bušido (v prevodu: pot bojevnika), po katerem so morali samuraji poleg borilnih veščin izuriti tudi duha. Osredotočenost na jasen cilj, predanost, cilju, težnja po popolnosti, vztrajnost in pokončna notranja drža – vse to so značajske lastnosti, ki naj bi odlikovale pravega samuraja.

Nikoli ne smemo misliti, da znamo vse in da se lahko prenehamo učiti. Vsak dan nam lahko prinese nov boj in novega nasprotnika, z drugačnim orožjem, drugačno strategijo. Razvijati moramo svoje sposobnosti na vseh področjih, iskati nove tehnike in piliti že usvojena znanja.

V knjigi Samurajske strategije boste našli 42 skrivnosti samurajskih veščin, ki jih boste lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Naučili se boste opazovati svoje nasprotnike, seznanili se boste z načini za ohranjanje notanjega miru, stopnjevanje telesne in notranje pripravljenosti ter ugotovili, da je strah vaš velik sovražnik. Na zelo razumljiv način avtor predstavlja Musašijevo samurajsko filozofijo in jo preslikava v sodobni čas. »Glava podgane in vrat bika!« V sebi moramo združiti bistrost in spretnost, ki sta v japonski kulturi značilni za podgane in pogum ter nepopustljivost, ki sta značilna za bika.

Opis:

Najbolj znan japonski samuraj je bil legendarni Mijamamoto Musaši, ki se je rodil v poznem šestnajstem stoletju. Japonci ga še danes občudujejo in cenijo kot bojevnika, ki so ga odlikovale vse bistvene lastnosti pravega samuraja - sposobnost osredotočanja na določen cilj, želja po nadaljnjem učenju, nenehnem izpolnjevanju, vztrajnost in neuničljiv duh. Tik pred smrtjo je Musaši spisal knjižico z naslovom Go Rin Sho (Knjiga petih prstanov). Kmalu po izidu knjige, je kolumnist pri reviji Advertising Age v nekaj stavkih omenil, da so k velikemu uspehu japonskih poslovnežev pripomogle samurajske strategije bojevanja in njihova filozofija. Musašijeva knjiga je hitro postala uspešnica. A ker je bila namenjena samurajskim bojevnikom, ki so dobro poznali budistično filozofijo in zen, velik del ‘zahodnega’ bralstva ni znal izluščti pomembnih elementov samurajstva, ki lahko pripomorejo k uspehu pri doseganju zastavljenih ciljev.

V knjigi Samurajske strategije Boyé Lafayette De Mente poskuša s preprostimi besedami predstaviti in razložti filozofijo, strategije in zmagovalne tehnike, ki jih je Musaši s knjigo petih prstanov želel posredovati svojim učencem. V knjigi, ki je pred vami, ne boste našli navodil za bojevanje z mečem. Spoznali se boste s filozofijo, pravili in pristopi, ki izhajajo iz samurajskega kodeksa. Na razumljiv način vam bo avtor predstavil, kako samurajska filozofija deluje v vsakdanjem žvljenju.

Zmagovalne strategije samurajev so zagotovilo za zmago na vseh področjih –v športu, vojnah, na poslovnem in zasebnem področjih. Knjiga je bila napisana z namenom, da bi vam pomagala do zmage v vsaki žvljenjski situaciji. Do svojega devetindvajsetega leta je Musaši ubil večkot šestdeset nasprotnikov, nato pa je spremenil način žvljenja. Posvetil se je umetnosti. Občasno se je vseeno udeleževal dvobojev, ampak svojih nasprotnikov ni ubijal. Predvsem je poskušal preprečiti, da bi ga ubili oni. Boril se je tako dolgo, dokler niso zaradi utrujenosti ali iz obupa predali dvoboja.

Leta 1641 je spisal petnajst strani dolgo besedilo o bojevniških veščinah, ki je kasneje postalo izhodišče za Knjigo petih prstanov. Po Musašjevi smrti je bilo o njem veliko napisanega, posnetih je bilo tudi nekaj filmov. Njegova figura je postala zgled najvišjih samurajskih vrednot, ki japonsko družbo zaznamujejo še dandanes. Predanost cilju, težja po izpopolnjevanju veščin, vztrajnost, nepopustljivost in pokončnost duha - vse to so lastnosti, ki odlikujejo dobrega samuraja in ki jih mora imeti vsak, kdor se sooča z zahtevnim izzivom.

Vsi si postavljamo cilje, nismo pa vsi izurjeni v veščinah, ki nam lahko pomagajo do uresničitve cilja. Musaši pravi, da morajo biti cilji visoki, za njihovo dosego pa je potrebna izjemna duševna, fizična, intelektualna in duhovna samodisciplina. Da bi uspeli v današjem svetu, moramo z rednim treningom ohranjati dobro pripravljenost na zahtevne boje. Trening mora biti sestavljen iz vaj za dobro telesno in duševno pripravljenost. Boj brez orožja je vnaprej izgubljen, zato so pomemben del treninga tudi vaje z orožjem; to so veščine in tehnike za preživetje in napredek.

V petdesetih letih bojevanja Musaši ni bil ranjen niti enkrat. Nasprotnikov meč se je v enem samem boju dotaknil njegovih oblačil. Bil je nepremagljiv. Ni se namreč pripravljal le na situacije, ki jih je pričakoval. Vedno je do potankosti predvidel nepričkovane obrate v dvoboju. Nasprotnike je lahko zato presenetil s hitrimi odzivi. Hitri odzivi so v današjem svetu, ki je eno samo veliko tekmovanje, zelo pomembni. Pripravljeni moramo biti na vse; vedno in povsod.

Musaši je sam zase večrat rekel, da njegova največja moč niso odlične mečevalske sposobnosti. Nasprotnike je porazil z močjo svojega uma. Trdil je, da mora biti bojevnik preden vstopi v boj tako dobro duševno (in telesno) pripravljen, da je vsaka poteza, ki jo napravi v boju, spontana in naravna. Zanj je bila meditacija bistvenega pomena. Od petnajst do dvajset minut meditacije dnevno ni veliko, je pa vsekakor dovolj, da okrepi naš duševno in telesno zdravje ter prispeva k daljšemu, bolj umirjenemu žvljenju. Če vam meditacija ne ustreza, lahko misli zbistrite na drugačen način, saj sami sebe najbolj poznate in veste, kaj vam ustreza. Miselni ali duševni trening, ki ga je predstavil Musaši, ni namenjen le sprostitvi in zbistritvi misli. Namen treninga je popolnoma izprazniti misli, saj se lahko le tako na okoliščine odzivamo spontano. Med bojem ni časa za razmišlanje. Razmišljati moramo prej. Pravi samuraj mora razviti odlično sposobnost opazovanja. Odkriti mora nasprotnikove šibke točke, njegovo strategijo in se učiti iz njegovih dobrih potez.



 

No reviews found